Zagreb – S takšno organizacijo nujne medicinske pomoči 22-letnega
Mattea Ružića iz Zaprešića v bližini Zagreba res ni bilo mogoče rešiti. Nesrečnemu mladeniču je v nedeljo popoldne postalo slabo, ker je doživel usoden astmatični napad, zato so mu mimoidoči pomagali in poklicali službo nujne medicinske pomoči, ki je potrebovala kar 15 minut, da je prišla na kraj dogodka, čeprav je postaja nujne medicinske pomoči oddaljena manj kot kilometer. In ko so reševalci prišli, se je izkazalo, da v vozilu ni zdravnika, samo medicinska sestra in voznik, ki s sabo nista imela defibrilatorja.
V tujino je odšlo že več kot 5000 hrvaških zdravnikov.
Nesrečnežu nista mogla pomagati, zato sta poklicala nujno medicinsko pomoč iz Jastrebarskega, saj je bila njuna enota tako kakor tista iz najbližjega Samoborja zasedena. In medtem ko je jastrebarska nujna medicinska pomoč hitela proti Zaprešiću, je mladenič že umrl. Toda tragedije še ni konec. Sredi splošnega kaosa je postalo slabo še enemu državljanu, tokrat prav v Jastrebarskem, iz katerega so nujno medicinsko pomoč poslali v Zaprešić, zato je tudi on brez ustrezne zdravniške pomoči umrl …
In takšna grozljivka se je dogajala zelo blizu Zagreba. Zaprešić je od Zagreba oddaljen 19 kilometrov, Jastrebarsko pa 37 kilometrov. Zakaj nihče ni zaprosil za nujno medicinsko pomoč iz neprimerljivo bližjega Zagreba oziroma zakaj iz Jastrebarskega niso klicali v Zagreb? Vzrok je nenavaden. Jastrebarsko in Zaprešić nista v pristojnosti mesta Zagreb, ampak Zagrebške županije, upravne enote, ki nima nikakršne gospodarske, zgodovinske, kulturne ali kakršnekoli zdravorazumske podlage, je pa v njeni pristojnosti služba nujne medicinske pomoči, čeprav na njenem ozemlju ni nobene bolnišnice in vse bolnike oskrbijo v zagrebških bolnišnicah. Hrvaške županije niso smiselno oblikovane celote, ampak so nastale zaradi političnega inženiringa. Toda tudi tokratni tragični dogodki dokazujejo, da je najbolj nesmiselna Zagrebška županija, pravzaprav obroč mest in naselij, sredi katerih je Zagreb, ki pa z njimi nima nikakršne povezave, in to ne samo na področju nujne medicinske pomoči.
Nesmiselne pristojnosti
Strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba Hrvaško ne glede na meje županij razdeliti na samo pet enot, ki bi skrbele za nujno medicinsko pomoč, zato ni samo nesmiselna pristojnost županij odgovorna za smrt dveh ljudi v Zagrebški županiji. Skupine, v katerih sta samo voznik in medicinska sestra, res delujejo tudi v precej bogatejših državah in, kar je najpomembneje, rešujejo življenja tudi brez zdravnikov. Toda takšne skupine so za takšno ravnanje ne samo usposobljene, ampak imajo za to vse pristojnosti. V nasprotju s hrvaškimi kolegi, ki ponesrečencem ne smejo dati infuzije ali adrenalina, ne da bi hkrati tvegali izgubo delovnega mesta.
Skupina iz Zaprešića je strogo upoštevala navodila, vendar je še vedno vprašanje, čemu so takšne skupine brez kakršnihkoli pristojnosti sploh namenjene. Pričakovati je, da se bo stanje zaradi kroničnega pomanjkanja zdravnikov samo še poslabšalo, saj jih je v tujino že odšlo več kakor 5000. Zaradi dveh tragedij v nedeljo in očitnega popolnega kolapsa sistema nujne medicinske pomoči so državljani razumljivo jezni in so zato začeli protestirati. Slišati je vse več zahtev po odstopu pristojnega ministra
Milana Kujundžića, v Zaprešiću so organizirali protestni mimohod, v Zagrebu so člani Svobodne Hrvaške stavbo ministrstva obmetavali z jajci. Minister pravi, da bo odstopil, če bodo dokazali njegovo odgovornost, vendar za zdaj vzrokov za odstop ne vidi. Prav tako se mu ne zdi, da bi bilo treba že zdavnaj racionalizirati zdravstveni sistem. Hrvaška za zdravstvo namenja spoštovanja vredne tri milijarde evrov, toda večina denarja se izgubi v velikanskem in neracionalnem sistemu s kar 65 bolnišnicami na manj kot štiri milijone prebivalcev.
Tudi združevanja bolnišnic nihče ne podpira, saj je bolje biti ravnatelj v »svoji majhni« bolnišnici kakor samo zdravnik v drugi bolnišnici, zato ima Zagreb poleg klinike še štiri otroške bolnišnice v nasprotju s celotno Nizozemsko, ki ima samo eno specializirano otroško bolnišnico. Minister se kot zdravnik nikakor noče zameriti svojim kolegom, Plenković pa ga za zdaj noče odstaviti. Kujundžić je priljubljen na desnem političnem spektru, bil je celo protikandidat sedanji predsednici, znana pa je tudi njegova izjava o tem, da je en duhovnik vreden dvajset zdravnikov. Premier očitno meni, da bo v razmerah šibke parlamentarne večine lažje obvladoval neuspešnega ministra kakor svojeglavega poslanca v saboru.
Komentarji