Zaostrovanje trgovinskih vojn ogroža svetovno gospodarstvo

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav G20 so ob koncu dvodnevnega zasedanja v japonski Fukuoki sprejeli izjavo, v kateri opozarjajo na zaostrovanje trgovinskih napetosti, kar ogroža svetovno gospodarstvo. »Rast ostaja skromna, tveganja pa se povečujejo,« so zapisali.

»Najbolj pomembno je, da so se trgovinske in geopolitične napetosti okrepile,« so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisale članice G20 in dodale, da so pripravljene sprejeti nadaljnje ukrepe, če bo potrebno.

Kot kompromis na zahtevo Washingtona so sicer iz izjave črtali besedilo prvotnega osnutka, ki je omenjalo nujno potrebo po reševanju trgovinskih napetosti.

Članice G20 so na dvodnevnem srečanju na zahodu Japonske razpravljale tudi o težavnem vprašanju obdavčevanja internetnih velikanov in prvič doslej tudi o gospodarskih izzivih, ki jih predstavlja staranje prebivalstva.

Toda v ospredju so bile trgovinske napetosti, saj ZDA in Kitajska še naprej grozita ena drugi s carinami, za katere se ekonomisti bojijo, da bodo zavrle globalno rast.



Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi lahko medsebojne ameriško-kitajske carine zmanjšale obseg svetovnega bruto domačega proizvoda za pol odstotka oz. za približno 455 milijard dolarjev.

Direktorica IMF Christine Lagarde je dejala, da trgovinski konflikti predstavljajo "glavno grožnjo" globalnim gospodarskim obetom. Carine, ki sta jih uvedli dve vodilni svetovni gospodarstvi, bi lahko opazno ogrozile globalno okrevanje, je dodala.
Ministri G20 so z olajšanjem sprejeli novico, da sta ZDA in Mehika sklenili dogovor o priseljevanju, ki je Washington ustavil pri nameri, da uvede petodstotne carine na uvoz mehiškega blaga. Vendar pa je ameriški minister za finance Steven Mnuchin novinarjem povedal, da je Washington pripravljen uvesti dodatne carine na uvoz kitajskega blaga, če ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping na srečanju ta mesec v Osaki ne dosežeta dogovora.

Članice G20 so se zavzele tudi za višje davke za velike korporacije. Kot so zapisale v sklepni izjavi, bodo podvojile napore, da se do leta 2020 doseže dogovor o tem vprašanju.

Zdaj veljavna davčna ureditev, ki temelji na principih iz prejšnjega stoletja, namreč komajda zajema internetne velikane, kot sta Google in Facebook. Ti tako plačujejo precej nižje davke kot pa tradicionalna industrijska podjetja.

Države članice EU so lani poskušale uvesti vseevropski digitalni davek. A je namera trčila predvsem na nasprotovanje Irske, ki med drugim gosti evropski sedež družbenega omrežja Facebook, kot tudi skandinavskih držav.