Zakon o splavu razgalil položaj žensk na Hrvaškem

Primer 39-letne Hrvatice, ki je v 24. tednu nosečnosti zaradi malignega tumorja, odkritega v glavi otroka, želela narediti splav, vendar so jo vsi zdravniki zavrnili, je do konca razgalil položaj žensk na Hrvaškem.

O tem se v Zagrebu vse glasneje govori in najnovejši primer je le še bolj razvnel strasti in politične razprave. Nihče pa ne zna razložiti, zakaj se niti desnosredinska vlada Andreja Plenkovića niti sabor pet let po odločitvi ustavnega sodišča, ki je zahtevalo spremembo zakona o pravici do splava, tega še vedno nista lotila.

Nosečnica je za maligni tumor na možganih otroka izvedela na pregledu z magnetno resonanco v bolnišnici Sveti Duh v Zagrebu. Možnosti, da bo otrok po rojstvu preživel, so izjemno majhne, če bo, pa se v najboljšem primeru ne bo mogel normalno razvijati.

»Zdravnica mi je rekla, da bo imel otrok, če preživi, hude poškodbe možganov oziroma bo živel kot rastlina. Ničesar od tega ni napisala. Pisno sem dobila samo diagnozo, da ima progresivni tumor, ki raste in pritiska na male možgane,« je nosečnica povedala za hrvaški časnik 24sata. Njena odvetnica Vanja Jurić pa je sporočila, da je splav v Sloveniji rešitev zgolj, če ne bo uspešna njena pravna bitka na Hrvaškem.

Pri naših južnih sosedih se vrstijo protesti, zborovanja v podporo 39-letnici, stranke dodajajo svoj lonček. Vendar na vprašanje, zakaj se desnosredinska vlada Andreja Plenkovića in sabor že pet let izmikata zahtevi ustavnega sodišča po spremembi zakona o pravici do splava, še ni odgovora.

Pred splavom k duhovniku

»Vlada zakona o splavu ne spremeni, ker se ni pripravljena spopasti s kakim težjim, zapletenejšim vprašanjem, kaj šele z zakonom o splavu,« je prepričana poslanka Mosta Marija Selak Raspudić. Za podpredsednico SDP Sabino Glasovac pa je izhodišče dejstvo, da je »splav na Hrvaškem legalen, vendar nedostopen«. Nedostopen pa ni le zaradi cene – od 250 do 500 evrov, odvisno od bolnišnice –, ampak vse bolj tudi zaradi ugovora vesti zdravnikov.

Že pred časom je Ženska mreža Hrvaške v enem od sporočil javnosti poudarila, da ginekologi dobijo celotno plačo, tudi če zavračajo splav, medtem ko ženske, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje, ne morejo uveljaviti svoje zakonske pravice do varne, legalne in dostopne prekinitve nosečnosti.

Še zdaleč pa ni pozabljena napoved HDZ, da bodo v zakon o splavu dodali določilo o obveznem posvetovalnem pogovoru z duhovnikom, preden bo ženska, ki je vernica, opravila splav, ateistke in agnostikinje pa da se bodo morale pogovoriti s psihologom ali socialnim delavcem. Na srečo teh določil v zakonu ni, je pa zato vedno več Hrvatic, ki splav opravijo v Sloveniji. Splav je na Hrvaškem dovoljen do 10. tedna nosečnosti, izvajajo pa ga zgolj v državnih bolnišnicah.

Plenković v »ogenj« poslal zdravstvenega ministra

Premier Andrej Plenković je v »ogenj« poslal zdravstvenega ministra Vilija Beroša, ki v maniri politika le »zagotavlja, da bodo primer natančno proučili«. Zato pa se je oglasil predsednik Zoran Milanović. »Hrvaška je leta 1978, še za časa maršala Tita, sprejela človeški, razumen zakon. Zdaj lahko opazujemo konservativno nazadovanje. Upam, da minister Beroš razmišlja podobno kot jaz, se je pa zato Plenković skril pod mizo,« je dejal Milanović.

Kakorkoli, hrvaško ustavno sodišče je leta 2017 končalo postopek za oceno ustavnosti zakona iz leta 1978, ki omogoča pravico do splava, kar je pred skoraj 30 leti leti zahtevalo Hrvaško gibanje za življenje in družino.

Ustavni sodniki so zahtevek gibanja – in pozneje združenja V imenu družine (U ime obitelji) – po prepovedi splava zavrnili, češ da »splava ne gre prepovedati«, mora pa sabor pripraviti nov zakon o pravici do splava. Zakonodajalcu so naložili, da zakon spremeni v dveh letih, torej do leta 2019. Zgodilo se ni nič!

Nikakor pa ne gre zanemariti vloge Cerkve na Hrvaškem. Ta že od leta 1990 enkrat odkrito, v zadnjem času pa posredno prek različnih konservativnih združenj zahteva ukinitev družinskega zakonika iz leta 1978.