Zaključni podpis za Narodni dom

»Danes se je z uradnim prenosom lastništva zaključil postopek, ki se je začel s podpisom dokumenta o vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti v Trstu, ob najinem srečanju s predsednikom in prijateljem Mattarello, 13. julija 2020, ob stoti obletnici fašističnega požiga doma,« je sporočil predsednik republike Borut Pahor.

Pahor sicer ni prisostvoval današnjemu podpisu pogodbe na prefekturi v Trstu, kjer sta predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race in rektor tržaške univerze Roberto Di Lenarda podpisala pogodbo o brezplačnem prenosu lastništva Narodnega doma na fundacijo, ki sta jo ustanovili Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) kot krovni organizaciji Slovencev v Italiji. Slovesnosti se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Pahor in Mattarella sta se o prenosu lastništva Narodnega doma s tržaške univerze na predstavnike slovenske manjšine prvič uradno pogovarjala jeseni leta 2019 ob robu mednarodne konference v Atenah. Slovenski predsednik države se dneva podpisa memoranduma o prenosu lastništva palače, ki je v zgodnjem 20. stoletju postala središče kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev v Trstu, spominja kot zelo čustvenega. Z italijanskim kolegom Mattarello sta ob tej priložnosti obiskala tudi spomenik bazoviških žrtev in bazoviško fojbo, spomenika trpljenju obeh sosednjih narodov. »Takratni stisk roke med poklonom je bil najbolj čustven trenutek v vsej moji politični karieri,« je za Primorski dnevnik dejal Pahor.

V Narodnem domu v Trstu, ki so ga zgradili leta 1904 po načrtih Maksa Fabianija, so imela sedež številna podjetja in organizacije, ki so jih ustanovili predvsem Slovenci, a tudi drugi slovanski narodi. Tu je bilo središče in simbol slovenstva v Trstu. Leta 1920 so palačo požgali italijanski nacionalisti in fašisti, po poznejši dolgotrajni obnovi pa je prešla v last tržaške univerze.

Po prevzemu lastništva Fabianijeve palače na tržaški Ulici Filzi naj bi v njenih prostorih utripalo »srce kozmopolitskega Trsta«, kot se je za Primorski dnevnik  izrazil predsednik fundacije Rado Race. Zgodovinarka Marta Verginella je za Delo v preteklosti podobno dejala, da bi moral biti Narodni dom izložba slovenskega delovanja v Trstu, ki pa bi nagovarjala tudi širšo multikulturno skupnost.