Zakaj je Gandhi tri korake pred časom?

Kaj imajo skupnega Nelson Mandela, Martin Luther King, Aung San Su Či, Romain Rolland, Albert Einstein,­ John Lennon in Barack Obama? Eno ime: Mahatma Gandhi. Vsi so ga ­namreč spoštovali in se učili od njegove filozofije nenasilnega upora.­ Zanje je bil »model za prihodnje rodove«.

Mohandas Karamčand Gandhi, ki so ga najpogosteje imenovali Mahatma (kar v sanskrtu pomeni 'visoko spoštovani' ali 'nadvse moder'), je bil rojen 2. oktobra 1869. Ta dan ni praznik samo v njegovi Indiji, temveč je tudi mednarodni dan nenasilja. Seveda ni treba pojasnjevati, zakaj. Mahatma Gandhi je simbol nenasilnega državljanskega upora in 150. obletnica njegovega rojstva ima danes velik pomen prav zaradi prevelike prisotnosti nasilja, po katerem z vse manj zadržki posegajo celo sodobne države pa tudi demokratično usmerjeni aktivisti, ki se upirajo državni ureditvi.



Gandhija smo se spominjali tudi včeraj, ko je Narodnoosvobodilna vojska ob 70. rojstnem dnevu LR Kitajske prikazovala najmočnejše izstrelke, ki lahko uničijo celotna mesta, in to na oddaljenosti do 15.000 kilometrov, pa tudi ko so protikitajski aktivisti v Hongkongu obračunavali s policijo in uničevali vse, kar se znašlo na njihovi poti, bili ob tem izpostavljeni solzivcu, ki so ga tudi sami uporabljali, kot da bi izgubili vero v nenasilne metode spreminjanja družbe.

V Londonu je študiral pravo

Zdelo se je, da je Mahatma, ki so ga 30. januarja 1948 ubile krogle hinduističnega skrajnega nacionalista, znova umrl, ko je policija s pravo kroglo zadela v prsi demonstranta v Hongkongu, in to prav na dan, ko je LR Kitajska proslavljala rojstni dan. Preveč zlahka posegamo po nasilju. Kot da ni nikomur več do dialoga in kot da ima malokdo čas za tihi upor.



O Gandhiju so njegovi najbližji sorod­niki svojčas pripovedovali kot o otroku nemirnega duha in uporniškem mladeniču, polnem strasti. Družina ga je, ko je imel 13 let, poročila z deklico Kasturbo iz istega kraja, ki je bila stara 14 let. Čeprav je pripovedoval, kako ga je bilo sram, ko je leta 1883 zapustil sobo, v kateri je umiral oče, da bi se ljubil z ženo, in tako zamudil zadnji dih človeka, ki ga je imel najraje na svetu, je Gandhi od rane mladosti vestno delal na sebi in iz razuzdanega mladeniča odrasel v modreca, ki ga je vodila lastna filozofija samodiscipline, empatije in strpnosti.

V Londonu je študiral pravo, in to kljub opozorilom modrih starcev iz njegove kaste, da ga bodo, če bo odšel iz Indije, prezirali in izobčili. Gandhi ni le odšel, ampak si je celo nadel zahodnjaška oblačila ter skorajda simbolično iskal instrumente za doseganje pravice tam, od koder je takrat prihajala največja krivica kolonializma in diskriminacije.


 

Vegetarijanec in asket

Svojevrstno protislovje je, da se je vrnil iz Anglije kot vegetarijanec in asket, prepričan o enotnosti vseh narodov in ver. Ker je odvetniško kariero v Indiji začel z neuspehom, se je preselil v Južno Afriko, kjer je v polni meri doživel rasno diskriminacijo. Proti krivicam se je boril s satjagraho, nenasilnim protestom, pred katerim je opravil proces samoočiščenja, se zaobljubil celibatu in si za vedno nadel bel indijski dhoti, ogrinjalo, ki ga nosijo v času žalovanja.



Gandhijev boj za indijsko neodvisnost se je začel po njegovi vrnitvi v domovino leta 1915. Zaradi kampanj, s katerimi je pozival rojake, naj prenehajo sodelovati s kolonizatorji, je bil celo obsojen na zaporno kazen. Natanko leto dni po tem, ko je Indija postala neodvisna, je k 78-letnemu bapuju ('oče nacije') pristopil moški s pištolo in ga s tremi naboji zadel v prsi in trebuh.

Gandhi je izgovoril ime hindujskega božanstva in preminil. Za njim je ostala ogromna dediščina pa tudi polemika o njegovi pomembnosti, ki jo še vedno vodijo tisti, ki jim ni po volji njegova ideja o pluralizmu vere, tisti, ki se ne strinjajo z njegovim vztrajanjem pri nenasilju, in tisti, ki jih moti njegovo zagovarjanje asketizma. Z drugimi besedami: Gandhi je tudi danes tri korake pred časom.