Zahod si zatiska oči pred protesti

Bruselj in Washington sta na Balkanu podprla le ulične proteste makedonske opozicije in civilne družbe. Kaj lahko pričakujejo od EU nosilci shoda »Eden od petih milijonov«, ki bodo danes znova protestirali proti srbskim oblastem, lahko sklepajo iz njenega odziva na proteste v Albaniji in Črni gori.

Veliki igralci opuščajo vrednote in načela, ki so jih zagovarjali desetletja. Bruselj na čelu z Berlinom hvali prizadevanja srbske vlade in dosežen napredek. To bi lahko bilo negativno sporočilo državljanom Srbije ter neposredna podpora avtokraciji. Protestnikom na ulicah v več kot 50 srbskih mestih, ki so prepričani, da država ne deluje tako, kot bi morala, sporočajo, da je Srbija na pravi poti ter da je predsednik Aleksandar Vučić državnik, ki ga velja podpreti.

Parlament je zakon

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta po protestih v Tirani obsodila retoriko političnih voditeljev, ki poziva k nasilju. Predstavnike oblasti in opozicije sta pozvala, naj presežejo trenutno politično krizo in se vrnejo k demokratični razpravi v parlamentu. Po njunem vrnitev mandatov ovira delovanje demokracije v Albaniji. Washington in Bruselj sta obsodila odstop opozicijskih poslancev, ki da je v nasprotju z demokratično izbiro državljanov.

Bruselj se je podobno odzval tudi na najbolj množične proteste državljanov v zgodovini Črne gore in pozval opozicijo, naj rešuje probleme v parlamentu. Ker proteste zaradi nezakonitega financiranja vladajočih socialistov podpira proruska in prosrbska Demokratska fronta, je odziv EU mlačen. Zahod ne bo podprl tranzicije oblasti v Črni gori, ki bi vodila v oživitev velikosrbskih zamisli. Črnogorska opozicija je izgubila podporo, ker sta Bruselj in Washington zadovoljna tudi z zunanjo politiko predsednika Mila Đukanovića.

Prva je stabilnost

Evropski mentorji že več kot 20 let poučujejo »balkanske učence« o pomenu demokracije, evropskih vrednot, vladavini prava, svobodi govora, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarskih reformah, molčijo pa o lastnih interesih. Na prvem mestu je stabilnost na Balkanu. Vučić je naposled lahko brez skrbi, saj v očeh Zahoda prispeva k stabilnosti v regiji.

V interesu EU je končni sporazum o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Tega ni spremenila niti kosovska platforma za dialog s Srbijo, katere ključna zahteva je priznanje Kosova v sedanjih mejah in ukinitev resolucije 1244 varnostnega sveta ZN (ta je posredno zagotavljala Srbiji ozemeljsko celovitost), ki jo je svet za nacionalno varnost v Beogradu včeraj označil za končni udarec dialogu.

Po mnenju Zahoda je Vučić politik, ki izpolnjuje obljube. Zaradi njegove stabilne oblasti bi se Srbija lažje odrekla Kosovu. Če bi pritisnili na Vučića zaradi »evropskih« zahtev protestnikov, bi ga porinili v naročje ruskega predsednika Vladimirja Putina in izgubili ves vpliv. Drugi vzrok je v srbski opoziciji, ki ne ponuja rešitve za kosovsko vprašanje in nima možnosti za zmago na volitvah. Zahod očitno bolje pozna glavne politične akterje v Srbiji kot njeni državljani, bolj kot vladavina prava in demokratični procesi pa se mu zdi pomembna ohranitev stabilnosti na Balkanu.