New York – Svet so pretresle in prebudile besede
Georgea Floyda, najbolj njegove zadnje o dihanju, je govornica v houstonski cerkvi med mašo za temnopoltega Američana napovedala slavljenje njegovega življenja. A ni mogoče niti mimo njegove smrti med policijsko aretacijo. »Ne morem dihati!« je rotil 46-letni Floyd, medtem ko je belopolti policist
Derek Chauvin v Minneapolisu osem minut in 46 sekund s kolenom pritiskal na njegov vrat.
»George Floyd je bil kriv le tega, da se je rodil črn!« je izjavil teksaški parlamentarec
Al Green, ki se je skupaj z več drugimi vplivnimi politiki in osebnostmi udeležil pogreba v domačem Houstonu. Pokojnega so se spomnili kot srednješolskega košarkaškega asa in »prijaznega velikana«. Njegov brat
Philonise je v ponedeljek jokal: »Dosegli bomo pravico! Ne bomo dovolili, da se bodo zaprla ta vrata!« Pokojni se je v Minneapolis preselil po služenju petletne zaporne kazni v Teksasu zaradi oboroženega ropa, obdukcija je v njegovem telesu našla tudi sledove mamil. A je
groba policijska akcija pretresla vse Američane ter sprožila ogorčene demonstracije po vsej državi.
Nakitta Foxx poje med pogrebnimi slovestnostmi za Georgea Floyda. FOTO: Godofredo A. Vasquez/AFP
»Spopasti se moramo z zanikanjem obljub te države tako dolgo tolikšnemu številu ljudi,« je v videoposnetku sporočil demokratski predsedniški kandidat Joe Biden. »Vsi ljudje so ustvarjeni enaki in morajo biti tudi enako obravnavani!« Tragične smrti več afriških Američanov med policijsko obravnavo so prinesle čedalje glasnejše zahteve po radikalnih spremembah policijskega dela v ZDA. V Minneapolisu, kjer je umrl Floyd, so prepovedali sporno klečanje na vratu, nekateri se zavzemajo kar za razpustitev policije.
Če so Bidnu omogočili nastop na pogrebnih slovesnostih, pa sta navzoča pastorja
Al Sharpton in
William Lawson ostro udarila po republikanskem predsedniku
Donaldu Trumpu, prvi zato, ker ga po njegovem prepričanju bolj skrbi končanje protestov kot policijsko nasilje, drugi pa je pozval kar k izpraznitvi Bele hiše.
Trump še naprej zahteva zakon in red ter hvali posredovanje nacionalne garde v Minneapolisu in prestolnici Washington med protesti. Bidnovi demokrati pa hočejo prepoved še več spornih policijskih praks, redno preverjanje upravičenosti ukrepov, obvezno snemanje policijskih akcij, konec zaščite pred tožbami ter zvezni register policistov, obtoženih zaradi nepravilnosti.
»Življenja temnopoltih so pomembna«
Za mnoge druge niti to ne bo dovolj. Večina članov mestnega sveta Minneapolisa se nagiba kar k razpustitvi policije, številni aktivisti gibanja »Življenja temnopoltih so pomembna« zahtevajo vsaj preusmeritev znatnega dela denarja za policijo k socialnim delavcem, službam za mentalno zdravje in domovom za brezdomce. Omenili so tudi nujno izboljšanje šol in več dostopnih stanovanj. Verjamejo, da policisti po nepotrebnem šikanirajo ljudi zaradi prometnih prekrškov ali lastne uporabe mamil ter da politika razbitih oken polni zapore.
Takšne zahteve so v nasprotju z dosedanjo prakso v številnih ameriških velemestih po vladavini kaosa in kriminala s konca 20. stoletja. V New Yorku in drugod so tedaj strogo kaznovali vandalizem in druge manjše prekrške v prepričanju, da so velikokrat le prvi korak k hujšim zločinom. Trdi policijski prijemi so radikalno izboljšali varnostne razmere, a se je to zgodilo za ceno nesorazmerno pogostih kazni za afriške Američane. Ti so res odgovorni za nesorazmerno velik delež zločinov z umori vred in žrtve so v večini temnopolte, a med ameriško manjšino grenko odmevajo dvomljive policijske obravnave manj resnih prestopkov.
Protesti v New Yorku. FOTO: Angela Weiss/AFP
Le dva dni pred smrtjo Georgea Floyda je belopolti policist v newyorškem Poughkeepsieju, ko je ustavil avtomobil zaradi prehitre vožnje, v prerivanju, ki je sledilo, ustrelil 28-letnega študenta kemije
Mauricea Gordona, ki se je priselil v ZDA z Jamajke. Tudi ta se je po pričevanju prijateljev zadnje dni obnašal čudno in ga je na dan smrti ustavilo več policistov, a se Američani spet sprašujejo, ali ga ne bi bilo mogoče aretirati brez smrtonosnega streljanja. Starši mlade afriške Američane že zdaj skupaj z vožnjo učijo obnašanja med policijskim ustavljanjem vozila, nujnega za preživetje: roke na volan in nobenih nenadnih gibov.
Umik policije
Nekateri politiki hočejo ukrepati. Župan New Yorka
Bill de Blasio je naznanil preusmeritev dela sredstev za policijo k socialnim službam za mlade in druge temnopolte, guverner njegove zvezne države
Andrew Cuomo je zahteval status sovražnega govora za lažne obtožbe na podlagi rase, spola ali vere med prošnjami za policijsko posredovanje. Newyorčane je pred kratkim razjezila belopolta bančnica
Amy Cooper, ki je v Centralnem parku poklicala policijo zaradi opozorila temnopoltega opazovalca ptic, naj priveže svojega psa na vrvico.
V prestolnici Washington so v bližini Bele hiše zapisali gigantski napis »Življenje temnopoltih šteje«. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Toda dilem o ameriškem redu in družbenem miru ne bo preprosto rešiti. V noči s ponedeljka na torek so v New Yorku v desetih minutah streljali na sedem ljudi, v Chicagu je bil 31. maj z 18 ustreljenimi najbolj nasilen dan v zadnjih 60 letih. Zagovorniki nujne vloge policije v družbi ne verjamejo, da bi se lahko socialni delavci spoprijeli z oboroženimi ropi ali nasiljem v družini, zmanjšanje policijske navzočnosti bi po njihovem najbolj škodilo prav afriškim Američanom.
Tudi med zadnjimi nemiri so nasilneži poškodovali veliko trgovin in drugih lokalov v lasti temnopoltih Američanov ter drugih manjšin. Pravosodni minister
William Barr je opozoril, da bi umik policije spodbudil še več jemanja pravice v svoje roke v do vratu oboroženih ZDA. Takšen pristop je februarja zahteval
življenje 25-letnega Ahmauda Arberyja.
Komentarji