Zadnja možnost za dosego prekinitve ognja v Gazi

Po še enem neuspelem krogu pogajanj o morebitni prekinitvi ognja na območju Gaze je v Izrael – že devetič po 7. oktobru lani – pripotoval ameriški zunanji minister Antony Blinken in svoje gostitelje, ki že več mesecev vztrajno sabotirajo dogovor s Hamasom, opozoril, da je zdaj morda zadnja priložnost za rešitev talcev. Medtem izraelska vojska še naprej silovito bombardira območje Gaze in izvaja kopenske napade v osrednjem in južnem delu popolnoma opustošene palestinske enklave.

»To je odločilni trenutek – morda najboljša, morda zadnja priložnost, da talce pripeljete domov in zagotovite prekinitev ognja, ki bo vse popeljala na boljšo pot trajnega miru in varnosti,« je takoj po pristanku v Tel Avivu dejal ameriški zunanji minister in dodal, da je v Izrael prišel z navodilom predsednika Joeja Bidna, naj »zagotovi dosego tega dogovora in da bodo vsi rekli 'da', namesto da bi iskali opravičila za to, da bi lahko rekli 'ne'«.

Blinken, ki se je kasneje v Jeruzalemu srečal z izraelskim predsednikom Icakom Hercogom in premierom Benjaminom Netanjahujem, je bil tokrat bolj neposreden kot med katerimkoli obiskom Izraela, odkar je ta na območju Gaze začel brutalno kolektivno kaznovanje Palestincev za Hamasova grozodejstva, storjena v južnem Izraelu pred dobrimi desetimi meseci. Odtlej  je bilo ubitih več kot 40.000 ljudi (število ne vključuje več kot 10.000 pogrešanih, ujetih med ruševinami).

Izraelske oblasti s predsednikom vlade na čelu so bile namreč tiste, ki so v zadnjih mesecih – večkrat v zadnjem trenutku – z novimi in novimi zahtevami preprečevale sklenitev dogovora o prekinitvi ognja, katerega ogrodje je še vedno ameriški predlog z dne 31. maja. Ta bi morala potekati v treh fazah: v prvi bi Hamas v zameno za več sto palestinskih zapornikov izpustil okoli trideset najbolj ranljivih talcev, predvsem žensk, otrok in starejših. V tem času bi morala na celotnem območju Gaze veljati popolna prekinitev spopadov. V naslednjih dveh fazah naj bi Hamas izpustil vse talce, izraelska vojska pa bi se morala v celoti umakniti iz palestinske enklave. Hamas je takšen dogovor že sprejel, Izrael, katerega prednostni cilj v Gazi že dolgo ni reševanje talcev, pa do zdaj nikakor ni privolil v umik svojih enot in v zagotovilo, da v Gazi ne bo nadaljeval vojaških aktivnosti.

Netanjahu, gospodar vojne

Z umorom političnega voditelja Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu pred tremi tedni in tako rekoč sočasno izraelsko eksekucijo prvega vojaškega operativca libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra se je močno zmanjšala možnost, da bi bila pogajanja – vsaj kratkoročno – lahko uspešna. Še več, nad celotno bližnjevzhodno regijo je zavladala grožnja velike vojne, kar je pričakovano (in načrtovano) okrepilo izraelski položaj. Delno obglavljeni Hamas tako prvič v zadnjih desetih mesecih ni neposredno sodeloval na pogajanjih v Dohi oziroma Kairu, toda iz palestinskega islamističnega gibanja, ki v Gazi bije  le še bitko za lastno prevlado, vseeno prihajajo znaki o pripravljenosti na čimprejšnjo sklenitev dogovora o prekinitvi ognja.

Gospodar vojne v Gazi in obenem bolj gospodar smrti kot življenja Benjamin Netanjahu, ki je skupaj s še bolj skrajnimi koalicijskimi partnerji za svoje politično preživetje ob več deset tisoč palestinskih življenjih pripravljen žrtvovati tudi številne lastne državljane, je do zdaj povsem obvladoval ameriško politično elito, kar se je izredno bizarno potrdilo med njegovim nedavnim nagovorom kongresa. Zato je skoraj utopično upati, da bi lahko Blinknov – zavezniški! – obisk Izraela karkoli spremenil.