Začenja se šov Bretta Kavanaugha

New York – Ameriški senatorji začenjajo zaslišanje Bretta Kavanaugha, kandidata za ameriškega vrhovnega sodnika. Tesna republikanska večina mu zagotavlja potrditev, a se bo zagotovo moral spoprijeti z vrsto ostrih izpraševanj. Denimo o tem, ali se bo izločil iz odločanja o predsedniku, ki ga je predlagal.

Kavanaugh, ki naj bi nadomestil upokojenega vrhovnega sodnika Anthonyja Kennedyja, ni prvič pred senatnim odborom za pravosodje. Z nasprotovanjem demokratov se je soočil že leta 2003, ko ga je takratni predsednik George Bush mlajši predlagal za člana zveznega pritožbenega sodišča v Washingtonu. Na levici so ga že takrat obtoževali, da je preveč pristranski, njihov upor pa je povzročil, da je potrditev imenovanja trajala skoraj tri leta.

Poldrugo desetletje pozneje je politična razklanost države in kongresnikov še opaznejša, toda tokrat bodo čas najverjetneje merili v tednih, saj si republikanci želijo potrditev še pred volitvami, če bi te morebiti prinesle močen zasuk volivcev na levo in bi demokrati dobili večino v zgornjem domu kongresa.

Puhlo in prazno

Desnica je že lani uporabila tako imenovano jedrsko možnost, ko so pri potrjevanju vrhovnega sodnika Neila Gorsucha odpravili pravico opozicije do obstrukcije, tako da je zdaj dovolj navadna večina. Tako bo 50 republikanskih senatorjev zadoščalo za uveljavitev volje stranke, pri čemer bi se jim ob zadnjem glasovanju lahko previdno pridružil še kakšen izmed treh demokratov iz konservativnejših zveznih držav, v katerih je Donald Trump premagal Hillary Clinton, jeseni pa jih čakajo volitve.

Zasliševanje je postalo »puhlo in prazno pretvarjanje«, kot je dejala pravnica Elena Kagen, veliko preden jo je predsednik Barack Obama imenoval za vrhovno sodnico. Kandidati se trudijo, da ne bi izrekli ničesar spornega, Gorsuch lani skoraj ni izrazil vsebinskega mnenja. Naklonjeni senatorji jih odevajo v vato prijaznih vprašanj, nasprotna stran jih poskuša vreči iz tira.

Vlogo inkvizitorke bo najverjetneje prevzela demokratska senatorka Kamala Harris, nekdanja tožilka iz Kalifornije, rokave bodo zavihali tudi drugi njeni kolegi. Na tnalu so pravica žensk do svobodnega odločanja o prekinitvi nosečnosti, pravice skupnosti LGBT, dostop manjšin do volilnih skrinjic, delavske pravice in pravice potrošnikov, orožarski lobi bo dobil še enega zagovornika pravice do nošenja orožja, okoljevarstveniki pa bodo še težje uveljavljali težnje po varovanju okolja pred zahtevami industrialcev.

Kava­naugh se bo trudil, da bo zavrnil vse tovrstne skrbi in obtožbe, toda jasno je, da po sodniku Kennedyju, ki je veljal za zmernega konservativca in je v nekaterih ključnih primerih stopil na stran liberalcev, prihaja trden glas za konservativno krilo. To bo lahko leta, če ne desetletja, oblikovalo podobo ZDA.
 

Tesna republikanska večina mu zagotavlja potrditev, a se bo zagotovo moral spoprijeti z vrsto ostrih izpraševanj. FOTO: Zach Gibson/Afp

Masaker dokumentov

Demokrati poskušajo razkriti Kavanaughovo »pravo podobo«, a je Bela hiša s pomočjo vrhovnega sodišča zadnji hip preprečila objavo 100.000 dokumentov iz časa, ko je sodnik deloval kot glavni tajnik v vladi Busha mlajšega. Ta obsežna papirnata sled je še pred imenovanem skrbela tudi prvega senatorja republikancev Mitcha McConnella, njegova demokratska kolegica Amy Klobuchar pa je zatrdila, da je videla nekaj dokumentov, ki porajajo »zanimiva vprašanja« o kandidatu, ampak zdaj o njih ne bo smela razpravljati.

Dostop do teh je toliko bolj pomemben, ker tudi Kavanaugh pravi, da je to obdobje najbolj formiralo njegov pogled na pravosodje in sodniško delo. Demokrati so bili po odločitvi tako besni, da so jo označili kar za »dokumentni masaker petkove noči«, pri čemer niso po naključju namigovali na »masaker sobotne noči«, ko je predsednik Richard Nixon pred 45 leti poskusil ustaviti afero Watergate z odstavitvijo posebnega preiskovalca.



Takrat je po odstopu vrha pravosodnega ministrstva prevzel umazano delo odvetnik Robert Bork, ki je sicer zastopal vlado na ustavnem sodišču. Ko ga je predsednik Ronald Reagan konec osemdesetih hotel imenovati za vrhovnega sodnika, je to povzročilo oster odziv demokratov, ki so z javno kampanjo dosegli, da je senat zavrnil potrditev zelo konservativnega Borka. To je za vedno zaznamovalo postopek imenovanja in pripeljalo do današnjega »puhlega in praznega pretvarjanja«.

Namesto njega je v najvišje sodno telo prišel veliko bolj zmeren Kennedy, užaljeni Bork se je odpovedal pravosodju ter začel pisati dela o strogi razlagi ustave in zakonov natanko tako, kot so napisani, ne da bi sodniki interpretirali njihov pomen.

Takšen originalističen pristop je vplival na vrsto poznejših pravnikov, vključno s Kavanaughom. Med njegovimi prvimi nalogami bo morda odločanje o usodi novega predsednika, ki ga čedalje bolj ogroža delo posebnega ­preiskovalca.