V učbenikih, iz katerih so se učili šolarji v nekdanji SFR Jugoslaviji, Kumrovec ni bil opisan kot kraj z veliko zabave. Rojstno mesto maršala
Josipa Broza Tita je bilo predstavljeno kot območje, kjer je vladala revščina in kjer je bila za malega Joža edina zabava griček, pokrit s snegom, po katerem se je spuščal na lopati, ki jo je izmaknil očetu.
Toda Kumrovec bo v kratkem dobil zabaviščni park, posvečen njegovemu slavnemu sinu. In čeprav je ta kraj že zdaj pogosto cilj številnih obiskovalcev z vsega sveta, bo njegovo mesto na turističnem zemljevidu še posebej osvetljeno. Radovedneži, ki bi želeli kaj več izvedeti o Titu in njegovem izvoru, pa tudi nostalgiki, ki vsakega 25. maja tam proslavljajo njegov rojstni dan (svojčas so Titov rojstni dan razglasili za »dan mladosti«), bodo lahko od leta 2021 tam prebivali v hotelu s štirimi zvezdicami, v katerem bodo imeli na voljo bazen in vse mogoče druge hotelske ugodnosti.
»Upamo, da bomo s hrvaško vlado podpisali sporazuma do poletja, nato pa se bomo začeli ukvarjati s konceptualnimi rešitvami. V jedru te ideje je kompleks nekdanje politične šole, ki obsega okoli 12 tisoč kvadratnih metrov. Objekt bomo preoblikovali v udoben hotel z bazenom in moderno kongresno dvorano za 400 do 500 udeležencev.«
Jiang Yu
14 milijonov kun
Da, to bo prerod nekdanje politične šole, ki jo je to pomlad kupila kitajska družba Z-Run Wellton, eno tistih zasebnih podjetij, o katerih lahko rečemo, da najbolje simbolizirajo vzlet kitajskega komunističnega kapitalizma.
Jiang Yu je ob prihodih na Hrvaško kmalu začutila, da je za Hrvate pomemben nogomet, za kitajske obiskovalce pa je zanimiv Tito. FOTO: Zorana Baković
Z
Jiang Yu, ustanoviteljico in večinsko lastnico podjetja, sem se pogovarjala po tem, ko je njena družba hrvaškemu ministrstvu za državno premoženje za nakup propadle politične šole ponudila več kot 14 milijonov kun, kar dva milijona več, kot je sicer zahtevala hrvaška vlada. »Naša ponudba je bila edina,« pravi Jiang Yu in razloži, kaj vse namerava narediti v Kumrovcu, ki ga je že večkrat obiskala.
»Na Hrvaško sem prvič prišla v začetku leta 2018, za kar se moram zahvaliti partnerjem iz Poslovnega združenja Kitajske in Jugovzhodne Evrope (CSEBA). Obiskala sem Krapinske toplice, Istro, Zadar, Split, Dubrovnik, Osijek, Ilok, Bjelolasico,« pripoveduje Jiang Yu. »Videla sem ogromne potenciale, predvsem v zdravstvenem turizmu, športni infrastrukturi, poslovnih območjih in vinarstvu, ob tem pa sem občutila tudi, da je hrvaška vlada zelo naklonjena sodelovanju s Kitajsko.«
A Jiang Yu je občutila še nekaj: da je za Hrvate pomemben nogomet, za kitajske obiskovalce pa je zanimiv Tito. Zato bo njena družba v Veliki Gorici blizu Zagreba zgradila nov nogometni stadion in športni tabor, v Titovem rojstnem kraju pa izpeljala celo vrsto projektov.
»V Kumrovcu nameravamo zgraditi objekt za kongresni turizem,« pojasni Jiang Yu. »Upamo, da bomo s hrvaško vlado podpisali sporazuma do poletja, nato pa se bomo začeli ukvarjati s konceptualnimi rešitvami. V jedru te ideje je kompleks bivše politične šole, ki obsega okoli 12 tisoč kvadratnih metrov. Objekt bomo preoblikovali v udoben hotel z bazenom in moderno kongresno dvorano za 400 do 500 udeležencev. Zanimamo se tudi za spominski dom v Kumrovcu. Po idealnem scenariju bi se dela, vredna 200 milijonov kun (skoraj 30 milijonov evrov), začela že prihodnjo pomlad, novi hotelsko-kongresni objekt pa naj bi bil gotov do konca leta 2021.«
Ampak zakaj ravno Kumrovec in Tito, sem jo vprašala. »Ne bi mogla reči, da se zelo dobro spominjam tovariša Tita,« pravi mladostna Jiang Yu, a mi vseeno ne odgovori na vprašanje, koliko je stara. »Tito bolj živi v spominu starejše generacije, vendar se je nekaj od tega preneslo tudi na nas mlajše. Morda so se naši najbolj prepričljivi vtisi o Jugoslaviji in Titu ustvarili ob gledanju filmov
Valter brani Sarajevo in
Most, ki sta bila na Kitajskem izredno popularna in sta se uvrstila med najbolj gledane filme vseh časov.« Gospo Jiang sem vprašala, kako je mogoče, da je celo v današnji razviti Kitajski Tito ostal pojem, in to kljub dejstvu, da kitajski voditelj
Mao Zedong z njim ni bil v najboljših odnosih, saj ga je imel za revizionista in izdajalca izvirne komunistične ideje.
»Tito je svojčas dosegel izredno veliko in menimo, da bi se ga moral svet zaradi tega spominjati,« pravi moja sogovornica. »Razumemo, da je po svoje kontroverzna osebnost za številne Hrvate, a moramo priznati, da je bila Jugoslavija v preteklosti pomembna država, in to predvsem po drugi svetovni vojni. Prepričana sem, da je to pomembno tudi za izobraževanje novih rodov, da je pomembno, da se mladi učijo in spoštujejo zgodovino.«
Kompleks bivše politične šole, ki obsega okoli 12 tisoč kvadratnih metrov, bodo Kitajci preoblikovali v udoben hotel z bazenom in moderno kongresno dvorano za 400 do 500 udeležencev. FOTO: Jure Eržen
Proučujejo tudi slovenski trg
Seveda Z-Run Wellton v Kumrovec ni prišel zgolj po navdihu. To je velikanska družba z več sto tisoč zaposlenimi, ki se ukvarja z naložbami, gradbeništvom, nepremičninami, energijo, financami, pa tudi s kmetijstvom, varstvom okolja, rudarstvom in medicinsko opremo. Zadnjih nekaj let si prizadeva, da bi dobila globalni pomen, njeni lastnici pa se zdi jugovzhodna Evropa izvrstna stopnica na poti k temu cilju. »Hrvaški projekti so samo začetek,« pravi gospa Jiang. »Upamo, da bodo sledili še številni drugi v sosednjih državah, denimo v Srbiji, Črni gori in Sloveniji.«
Vprašam jo, kaj bi jo zanimalo v Sloveniji, in Jiang Yu že ima nekaj idej. »Naši partnerji v Csebi proučujejo slovenski trg in že zdaj lahko potrdim, da nas zelo zanimata turistična panoga in proizvodnja hrane. Zavedamo se kakovosti slovenskih vin, raziskujemo pa tudi možnosti v finančnem sektorju. Vemo, da je kitajska družba Zhejiang Jinke Entertainment Culture nedavno kupila uspešno slovensko znamko Outfit 7 in da je Hisense prevzel Gorenje, kar je zelo pomembna naložba. Prepričani smo, da je v Sloveniji dovolj prostora za kakovostne naložbe in da bomo našli kakovostne projekte. Lahko vam zagotovim, da bomo zelo radi investirali tudi v Slovenijo.«
A vrnimo se k Josipu Brozu Titu. Jiang Yu je njegovo ime prepoznala ne le kot zgodovinsko veličino, temveč tudi kot znamko. Kumrovec vsako leto obišče več kot sto tisoč turistov, med njimi več tisoč Kitajcev. Mestu, pa tudi celotni okolici, kjer živi nekaj manj kot 50.000 ljudi, bo kitajska naložba prinesla gospodarski prerod. Komu se bodo zahvalili? Kitajcem ali Titu?
Komentarji