Yaomai, yaomai! Rada bi nakupovala!

Medtem ko se je svet pripravljal na slovesnosti ob obletnici konca velike vojne, so Kitajci brezumno pritiskali enter na računalnikih, mobilnih telefonih in tablicah. V spletni prodajalni Alibaba so kupovali darila ob dnevu samskih in postavljali potrošniške rekorde.

Norost se je začela opolnoči 11. novembra, na datum, ki zaradi štirih enic (11. dan 11. meseca) simbolizira samske. Ko so objavili, da je Alibaba v prvih petih minutah prodal za tri milijarde dolarjev izdelkov in da je za prvo milijardo potreboval samo minuto in 25 sekund, je bilo jasno, da bodo letos presegli 25 milijard, kolikor so dosegli lani novembra. Po 24 urah so razglasili nov rekord: na velikem zaslonu v Šanghaju, kjer je od sobote zvečer do konca praznične nedelje Alibaba priredil slavnostno predstavo, je zasijal napis »2135 yi-a«. Yi je kitajska enota za 100 milijonov, torej je končna vrednost prodanih izdelkov znašala 213,5 milijarde juanov. Po včerajšnjem tečaju je to 30,8 milijarde dolarjev.
 

Bleščeča in prazna predstava

Na odru v Areni Mercedes-Benz, kjer je družba Alibaba priredila proslavo ob 10. obletnici prvega­ lova na potrošniške rekorde ob dnevu samskih, sta prepevali Mariah Carey in Miranda Kerr, Cirque du Soleil je izvajal akrobacije, kitajska ženska skupina Kuyang pa zapela uspešnico Yao­mai, yaomai oziroma v prevodu »Rada bi nakupovala, rada bi ­nakupovala«.

Na prvi pogled je bila to še ena kitajska bleščeča in prazna predstava, obarvana z vsemi odtenki kiča, proslava niča z velikansko količino denarja in odličen način, kako iz izmišljenega praznika ustvariti nesmiseln lov na rekorde. Toda v ozadju dogajanja so bila smiselna sporočila Alibabe njegovim mednarodnim tekmecem, azijske sile zahodnemu svetu in kitajskih milenijcev globalnim pesimistom.

Poleg tekmovanja z nekaterimi domačimi spletnimi trgovci Alibaba najraje tekmuje z Amazonom. Oba velikana že dolgo tekmujeta na svetovnem odru, in čeprav zahodni spletni kupci bolje poznajo podjetje Amazon, številne primerjalne analize finančnega zdravja, inovativnosti storitev in stopnje zadovoljstva uporabnikov s storitvami kažejo, da je kitajsko podjetje prehitelo ameriškega tekmeca. To se je pokazalo tudi takrat, ko je v prvih desetih minutah 11. novembra Alibaba dosegel višje prihodke s prodajo izdelkov kakor Amazon julija v 36 urah svojega praznika, imenovanega prime day. Ker Amazon ne objavlja prodajnih podatkov, ocenjujejo, da je tistega dne prodal za približno 4,2 milijarde dolarjev izdelkov. Alibaba je imel v nedeljo v prvih 20 minutah 6,5 milijarde dolarjev prihodkov.

Alibaba prodaja svoje izdelke na treh spletnih straneh – Taobao, Tmall in alibaba.com – in ima po nekaterih ocenah skoraj 600 milijonov dejavnih kupcev, kar je precej več od Amazonovih 350 milijonov kupcev. Kitajski magnat ima za zdaj nedosegljivo prednost zaradi najhitrejše platforme za obdelavo podatkov na svetu. Platforma temelji na storitvah v oblaku in lahko obdela 175.000 transakcij v sekundi. To pomeni, da lahko obdela 10 milijonov naročil v minuti in, kakor se je pokazalo, to naredi natančno ter skoraj brez napak.
 

Kitajska je nepremagljiva

Amazon ponuja svoje storitve kot kibernetični prostor, v katerem potrošniki poslujejo s podjetji, Alibaba pa namerava povezati tudi podjetja z drugimi podjetji ter potrošnike z drugimi potrošniki. S platformami, kot sta Alipay in Antfinancial, kitajski magnat omogoča potrošnikom preprosto plačevanje naročenih izdelkov, poslovnemu svetu pa odpira vrata do financiranja.

Toda številni analitiki gledajo zelo daleč v prihodnost in še vedno niso prepričani, katero od obeh podjetij bo zmagalo v maratonski tekmi, saj bo to verjetno odvisno od tega, katero bo bolje izkoristilo umetno inteligenco in kateremu bo bolje uspelo ustvariti zavidanja vredne rezultate iz nič. Če sodimo po dnevu samskih, je Alibaba na tem področju pokazal izjemne sposobnosti. Alibabovo sporočilo zahodnemu svetu, ki se še vedno trudi prepričati samega sebe, da njegove dobe še ni konec, je bilo v nedeljo preprosto: »Ne glede na to, kdo je zmagal v prvi svetovni vojni, je jasno, da je danes Kitajska nepremagljiva!«

Treba je poudariti, da je 10. obletnica prvega divjega spletnega nakupovanja povezala svetovno finančno krizo, sredi katere se je začela tradicija potrošniške norosti, s sedanjo trgovinsko vojno med Pekingom in Washingtonom. Že to, da lahko Kitajci (pomagali so jim tudi potrošniki iz drugih držav, ki so se medtem pridružile Alibabovim spletnim trgovinam) v 24 urah zapravijo več od letnega bruto družbenega proizvoda nekaterih manjših držav, bi moralo nekaj pomeniti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. »Trgovinska vojna je najbolj ne­umna stvar na svetu,« je prejšnji teden dejal Jack Ma, oče Alibabe. Dan samskih je pokazal, da ima prav.