Vzpon skrajnežev maje temelj ZDA

New York – Patetično. Tako so nekateri ameriški mediji označili nedeljski shod skrajne desnice,­ na katerega je po nekaterih podatkih prišlo manj kot 20 ljudi.­ Nasproti jim je stalo na tisoče­ protestnikov, ki so na policijsko­ spremstvo vpili »Sramota« in »Odidite domov, naciji«.

Mestne oblasti v Washingtonu so si zelo prizadevale, da bi shod skrajne desnice minil brez izgredov, kar jim je ob nekaj manjših izgredih skrajnih levičarjev, ki so na policiste metali petarde, plastenke in jajca, uspelo. Policisti so varovali udeležence shoda od prihoda v ameriško prestolnico, jih obdali z različnimi ograjami, po shodu pa naložili v vozila in odpeljali. To je spodbudilo vprašanja, ali imajo oblasti dvojna merila do protestnikov. »V Fergusonu so merili na temnopolte protestnike z ostrostrelskimi puškami, v DC-ju so naciji dobili policijsko spremstvo,« je poudaril Adam Serwer iz časnika Atlantic. Če skupina Črnska življenja so pomembna pri varuhih reda velja za povzročiteljico težav, bi morali tudi skrajneže za belsko nadvlado obiti podobni dvomi, se je strinjal z njim James Downie iz Washington Posta.

Dogajanje v ameriški prestolnici, ki je obveljalo za očitno zmago levice, je znova poudarilo rasne napetosti v družbi, saj raziskave kažejo, da so se leto dni po Charlottesvillu odnosi med rasami poslabšali. V raziskavi televizijske postaje CBS je tako menilo 61 odstotkov vprašanih, pri čemer izstopajo latinosi in temnopolti Američani, saj je več kot tri četrtine slednjih menilo, da so razmere slabše. Ob tem poteka strastna razprava, kako se odzvati na vse bolj javno delovanje skrajnežev za belsko nadvlado. Nekateri menijo, da bi jih morali preprosto prezreti, drugi trdijo, da se je z njimi treba soočiti. Do lanskega pohoda v Charlottesvillu večina Američanov neonacistov ni jemala preveč resno, nato pa je strašljiva podoba marša mladcev z baklami in vpitjem »Židje nas ne bodo nadomestili« mnogim odprla oči.
 

Razkol varuha

S podobnim tehtanjem, kako ravnati, se soočajo tudi mediji. Javna radijska mreža National Public Radio (NPR) je bila deležna ostrih kritik, ker se je pred zborovanjem skrajnih desničarjev pogovarjala z organizatorjem Jasonom Kesslerjem ter ga pri tem ni bolj trdo prijela zaradi njegovih stališč, denimo o manjši inteligenci drugih ras. Na NPR so se branili obtožb, da si Kessler ne zasluži radijskega časa, z besedami, da je njihova naloga informiranje javnosti, »predstavljanje dejstev in mnenj, ki poslušalcem omogočajo razumeti dnevne dogodke, ne pa varovati naše občinstvo pred stališči, ki bi jih lahko užalila«. A to ni odvrnilo kritikov. Po besedah Karen Attiah iz Washington Posta omogočanje medijske pozornosti ljudem, ki zagovarjajo ideologijo o belski nadvladi, daje kredibilnost njihovim pogledom in »povzdiguje ideologijo podrejenosti ter ločevanja ras kot resno izbiro«.

Vzpon skrajnih desničarjev je razgrel razpravo o ločnici med svobodo govora in sovražnim govorom, kar je občutila organizacija Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki se že skoraj stoletje bori za neomejeno pravico Američanov do izražanja svojega mnenja. Pri tem podpirajo tudi najbolj skrajne skupine, saj po njihovem prepričanju »isti zakoni ali pravila, s katerimi utišamo fanatike, lahko utišajo kogarkoli«. Tako je svoboda govora eno izmed najbolj uveljavljenih in cenjenih načel v ameriški družbi, veliko bolj kot drugod po svetu. Toda ko je ACLU lani s tožbo preprečila mestnim oblastem v Charlottesvillu, da bi prestavili zborovanje skrajnih desničarjev iz mestnega središča na bolj varno lokacijo, je organizacija doživela notranji pretres, zlasti po smrti protestnice Heather Heyer, ko je skrajnež z avtomobilom namenoma zapeljal v množico. »Ne moremo omogočati nacistom, da morijo ljudi,« se je član organizacije iz Virginije pritožil vodstvu.
 

Varovanje groznih govorcev

Po besedah filozofa prava Jeremyja Waldrona je ameriška družba »onesnažena s počasnim strupom sovraštva«, drugi se sprašujejo, ali lahko neomejena svoboda govora »uniči ameriški eksperiment«. Zgodovinarka Laura Weinrib ugotavlja, da je dolgoletno strinjanje o pravici do svobode govora omajano, liberalni del družbe čedalje težje prenaša rasistične izlive, podpora pravici pa naj bi se najbolj zmanjšala med milenijci. »Ta generacija morda ne razume najbolje, kako težek je bil boj za pravico do svobode govora,« je poudaril izvršni direktor ACLU Anthony Romero. Glenn Greenwald iz časnika Intercept pa je opozoril, da bo omejevanje pravice do govora belopoltim skrajnežem na koncu škodilo liberalnim družbenim temeljem.

Razprava se ponavlja tudi ob sedanjih odločitvah tehnoloških družb, da bodo umaknile iz svojih platform skrajne vsebine. V središču je trenutno strupeni Alex Jones, skrajnodesničarski teoretik zarote, ki je zatrdil, da je bil pokol prvošolcev v šoli Sandy Hoook odigrana prevara. Toda omejevanje dostopa do njegovih vsebin je povzročilo strahove o cenzuri velikih ­korporacij.

»Ameriški eksperiment je od začetka kazal, da je včasih treba varovati pravice groznih govorcev zavoljo načel, ki lahko pomagajo pri prerodu svobodne in raznolike družbe,« je poudaril Steve Coll iz časnika New Yorker.