Vsaka tretja ženska žrtev fizičnega ali spolnega nasilja

Nasilje nad ženskami se uvršča med hujše kršitve človekovih pravic, večina prizadetih žensk pa zaradi strahu pred maščevanjem in družbeno stigmatizacijo nasilja ne prijavi pristojnim službam.

Po navedbah organizacije združenih narodov (ZN) je več kot tretjina žensk na svetu že doživela kakšno obliko fizičnega ali spolnega nadlegovanja, samo 52 odstotkov žensk pa živi v urejenih družbah s pravico svobodne odločbe o lastnem telesu, spolnem življenju in uporabi kontracepcije.
 

Zavedanje še vedno nezadostno

Današnji datum je postal dan nasilja nad ženskami na podlagi zgodovinskega datuma 25. oktober 1960, ko je dominikanski diktator Rafael Trujillo dal usmrtiti politične aktivistke sestre Mirabal.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je v sklopu mednarodnega dneva opozorila, da moramo storilcem jasno pokazati, kako ne podpiramo nobene oblike nasilja. Poudarila je, da je kljub dosedanjim prizadevanjem države in človekoljubnih organizacij zavedanje o razširjenosti nasilja še vedno nezadostno.



Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa je nasilje nad ženskami sramotno in strahopetno ravnanje, ki je na žalost prisotno v vseh družbah. »Šele ko bo polovica človeštva, ki ga sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja in vsakodnevne negotovosti, bo mogoče reči, da živimo v poštenem in enakopravnem svetu,« je obrazložil Guterres. 

Podobno menita tudi evropska komisija in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki sta obsodili uporabo sile in opozorili, da je preprečitev nasilja ključna za zagotavljanje demokracije in dolgoročne gospodarske rasti. 
 

Vsaka četrta že doživela spletno nadlegovanje

O pomembnosti zaščite identitet žrtev je spregovorilo društvo SOS. Člani društva so sporočili, da se morajo novinarji, kolikor jim to omogoča javni interes, vselej izogibati razkrivanju osebnih podatkov žrtev, saj lahko le tako zaščitijo družbeni položaj ranljivih tarč. Po njihovih navedbah je prav tako pomembno, da se novinarji izogibajo stereotipizaciji žrtev in storilcev, ko poročajo o tovrstnih dejanjih. 

Fakulteta za družbene vede in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta v skupnem projektu o spletnem nasilju in nadlegovanju žensk na družabnih omrežjih opozorila, da je vsaka četrta najstnica v Evropi že doživela kakšno vrsto spletnega nadlegovanja. V Sloveniji je bilo takšnim vrstam nasilja izpostavljenih že dve tretjini srednješolk.