Vsaj 25 britanskih tajnih agentov spolno izkoristilo najmanj 50 aktivistk

Policisti v Združenem kraljestvu so več desetletij pod krinko vzpostavljali intimne odnose z aktivistkami, ne da bi razkrili svojo pravo identiteto. Angleški časnik Guardian je objavil imena vohunov, ki so več let zavajali ženske, mnogi pa so z njimi dobili tudi otroke.

Ženske, ki so bile žrtve teh prevar, so doživele globoke psihološke posledice. Jacqui, ena izmed prevaranih, je povedala, da je bilo njeno življenje »popolnoma uničeno«, ko je po naključju izvedela, da je oče njenega sina, Bob Lambert, v resnici policijski vohun. Lambert jo je zapustil, ko je bil otrok še dojenček, in ji lagal, da mora pobegniti v tujino, da bi se izognil aretaciji.

Več kot petdeset žensk je bilo prevaranih na ta način, dejansko število pa ostaja neznano. Mnoge so z vohuni delile svoje najbolj intimne trenutke, jih spremljale na porokah in pogrebih, ne da bi vedele, kdo v resnici so.

Dolgoletni pravni boj in zahteve žrtev so prisilili policijske vodje k opravičilu. Priznali so, da so bili odnosi »zlorabljajoči, zavajajoči in manipulativni« ter da so posledica širše kulture seksizma in mizoginije znotraj policijskih enot. Priznali so tudi, da nadrejeni niso preprečili teh zlorab, kar kaže na globoke sistemske težave.

Tajni policisti so tovrstne operacije izvajali vsaj od leta 1968 in nadaljevali več kot štirideset let. Razkritja so povzročila veliko javno ogorčenje ter zahteve po večji odgovornosti in spremembah v policijskih praksah.

Primeri posameznih policistov

Nekateri tajni policisti so vzpostavili več odnosov hkrati, kar dodatno kaže na sistematičnost teh operacij. Bob Lambert, znan tudi kot Bob Robinson, je imel razmerja s štirimi ženskami. Jacqui je z njim dobila otroka, vendar jo je Lambert zapustil in ji lagal, da mora pobegniti. Njeno življenje se je ob razkritju njegove prave identitete sesulo.

Več kot petdeset žensk je bilo prevaranih na ta način, dejansko število pa ostaja neznano. Mnoge so z vohuni delile svoje najbolj intimne trenutke, jih spremljale na porokah in pogrebih, ne da bi vedele, kdo v resnici so. FOTO: Shutterstock

Jim Boyling, znan kot Jim Sutton, je imel dva otroka z aktivistko, ki jo je srečal med svojo nalogo. Po razkritju identitete jo je nadzoroval in ustrahoval, zaradi česar je morala poiskati zatočišče v ženskem zavetišču. Zavajal je še dve ženski in ju vpletel v dolgotrajne odnose.

Mark Kennedy, znan kot Mark Stone, je prav tako vzpostavil več razmerij. Lisa Jones, s katero je bil šest let, je s svojim detektivskim delom odkrila njegovo pravo identiteto. Kennedy je dve leti zavajal tudi Kate Wilson, ki je nato na sodišču dosegla odločitev, da je policija grobo kršila njene človekove pravice.

Podobne prevare so izvajali tudi drugi policisti, med njimi Alan Bond, ki je domnevno imel otroka z aktivistko, in Jim Pickford, ki se je poročil z žensko, preden je razkril svojo pravo identiteto. Carlo Soracchi, znan kot Carlo Neri, je dve leti zavajal Donno McLean, ji predlagal poroko in prikrival, da je bil že poročen ter da je policijski vohun.

Tudi tajne agentke so uporabljale podobne taktike. Lynn Watson je imela intimno razmerje z aktivistom v taboru protestnikov, njena prava identiteta pa je dolgo ostala skrita.

Preiskava in posledice za policijo

Sodnik John Mitting vodi javno preiskavo, ki raziskuje desetletja trajajoče tajne operacije. Cilj preiskave je ugotoviti, kdo je bil odgovoren za nadzor nad policisti in ali so nadrejeni vedeli za zlorabe. Odvetnik David Barr je poudaril, da preiskava ne obravnava vprašanja upravičenosti teh prevar, saj so bile nedopustne.

Razkritja so pokazala, da so ti odnosi izhajali iz širše kulture seksizma v policijskih vrstah. Policijski vodje so priznali, da nadrejeni niso preprečili teh zlorab. Priznanja in opravičila so bila vsekakor nujna, vendar niso odpravila travm, ki so jih doživele žrtve.

Tudi tajne agentke so uporabljale podobne taktike. FOTO: Shutterstock

Preiskava je tudi razkrila, da so policisti več kot tisoč političnih skupin spremljali v obdobju več desetletij. Pri tem so pogosto uporabljali identitete mrtvih otrok, da so ustvarili lažne osebnosti. Policija je zbirala osebne podatke aktivistov, vključno z njihovimi načrti za potovanja, bančnimi računi in osebnimi odnosi.

Kljub javni preiskavi številne identitete tajnih agentov ostajajo skrite, kar pomeni, da še obstajajo ženske, ki ne vedo, da so (bile) žrtve teh prevar.