Zgodba je »preprosta«: predsednik države je odstavil vlado, da jo je lahko takoj zatem (skorajda v isti sestavi) začasno ustoličil, ker mora v prihodnjih dneh nekdo voditi državo, medtem ko on išče nekoga, ki bo ustrezal tudi parlamentu, da bo začasno vodil vlado do septembrskih volitev.
Bliskovit je bil v zadnjem tednu vzpon finančnega ministra
Hartwiga Lögerja iz ljudske stranke. Ko so se prejšnji teden poslovili od vlade svobodnjaki, ga je predsednik države
Alexander Van der Bellen blagoslovil kot podkanclerja. Danes ga je, ker je parlament prvič v zgodovini povojne Avstrije izrekel nezaupnico vladi, predsednik najprej razrešil, a ga takoj nato povišal v začasnega premiera. Toda njegova slava bo kratke sape. Imenovan je bil namreč zgolj za voditelja vlade v času, ko bo predsednik iskal nekoga, ki bo vladal državi do septembrskih predčasnih volitev.
Odstavljeni in spet postavljeni
Pozna se, da v severni sosedi nimajo izkušenj s tem, kaj početi ob izglasovani nezaupnici vladi. Van der Bellen, ki je v ponedeljek zvečer obljubil, da bo poskusil najti novega začasnega predsednika vlade do konca tega tedna, se je namreč znašel v nerodnem pravnem položaju. Po eni strani ga je zakon zavezoval, da mora takoj po izglasovani nezaupnici razrešiti vlado, hkrati pa v ustavi piše, da ne sme nobeno ministrstvo niti trenutek biti brez poglavarja. Tako je predsednik po odstavitvi vlade na te položaje takoj potrdil skorajda iste ljudi. Med njimi je namreč manjkal le dosedanji kancler in voditelj ljudske stranke
Sebastian Kurz, ki se bo najprej malce odpočil, potem pa se sploh ne bo vrnil v parlament, ampak se bo posvetil zgolj predvolilni kampanji.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen mora v nekaj dneh najti začasnega voditelja zvezne vlade. FOTO: Reuters
Trenutno je ljudsko razpoloženje takšno, da bi njegova stranka celo izboljšala zadnje volilne rezultate. Slabše kaže nekdaj vladajočim socialdemokratom, ki so se včeraj odločili, da bo na septembrskih volitvah njihova »špicenkandidatka« sedanja voditeljica stranke
Pamela Rendi-Wagner. Ta je z medlim odzivom na zadnjo krizo razočarala številne privržence stranke, zdaj pa mora braniti stranko pred očitki, da je med strmoglavljanjem vlade sklenila nenačelno koalicijo s svobodnjaki in postavila strankarske nad nacionalne interese.
In Strache?
Veliko je tudi ugibanj o nadaljnji usodi nekdanjega svobodnjaškega voditelja
Heinz-Christiana Stracheja. Svobodnjaki so ga uvrstili na listo za evropski parlament kot zadnjega kandidata, a je dobil toliko preferenčnih glasov, da je bil avtomatično izvoljen. Če se do 2. julija ne bo odpovedal položaju, bo njegova naslednja politična postaja Strasbourg.
Komentarji