V nadaljevanju preberite:

Pred novim brazilskim predsednikom Luizom Ináciem Lulo da Silvo je izziv povezovanja globalnega juga, a le če mu bodo v Braziliji tudi v drugo uspele socialne reforme, ki bi našle srednjo pot med pomočjo najrevnejšim in ohranjanjem vtisa prosperitete srednjega razreda.

Medtem ko slovenski moški šele nabirajo samozavest, da prvič v zgodovini države oddajo svoj glas za predsednico, so daleč najpomembnejše volitve leta, morda desetletij, že za nami. Na njih niso glasovali ne Američani, ne Rusi, ne Kitajci in gotovo ne Slovenci, pač pa so pomembno nalogo v imenu človeštva opravili Brazilci. Opravili so jo dobro, četudi je šlo za las: 1. januarja 2023 bo kot novi stari predsednik države zaprisegel veliki politični povratnik naše dobe Luiz Inácio Lula da Silva – Lula. Letošnje volitve so šele prve brazilske volitve po padcu vojaške diktature leta 1985, na katerih je kandidiral kak aktualni predsednik in izgubil.

Brazilci so glasovali v imenu celotnega človeštva, ko so se odločali med skrajnim desničarjem Jairom Bolsonarom, ki je bil amazonski pragozd pripravljen spremeniti v pogorišče, in Lulo, ki se je zavezal k ustavitvi širjenja agrikulturnih površin, poslovnega modela, ki je velikim kmetijskim podjetjem omogočil hiter razvoj, a so njihovi lahki dobički postopno razžirali pljuča planeta.