Vojne bodo potekale tudi v vesolju

New York – Ameriški predsed­nik Donald Trump bo vendarle dobil­ »vesoljske sile« in še marsikaj drugega, kar republikanski­ prvak zahteva za okrepitev obrambnih­ sposobnosti ZDA. Predstavniški­ dom kongresa je za prihodnje­ leto odobril 738 ­milijard dolarjev­ vreden vojaški ­proračun, ­nasprotovanj ni pričakovati niti v senatu.



O prihodnjem ameriškem vojaš­kem proračunu bo odločal še zgornji dom ameriškega kongresa, a že njegovo sprejetje v demokratsko nadzorovanem predstavniškem domu z veliko večino kaže, da se kongresniki zavedajo odgovornosti za obrambo države. Pomembna postavka skoraj tri odstotke višjega obrambnega proračuna so tudi samostojne vesoljske sile. Doslej so bile del letalskih, republikanski predsednik, ki odpravlja krčenje vojaških sredstev, ki ga je uvedel njegov demokratski predhodnik Barack Obama, pa bi jim rad namenil še več pozornosti.
 

Američani v vodstvu

ZDA za obrambo potrošijo več denarja kot Kitajska, Savdska Arabija, Indija, Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in Nemčija skupaj. Tudi ameriška oboroževalna industrija­ prepričljivo vodi. Po podatkih stockholmskega inštituta za mirovne raziskave Sipri so Lockheed Martin, Boeing, Northrop Grumman, Raytheon in General Dynamics na prvih petih mestih s 35 odstotki prodaje v svetovni oboroževalni industriji. Toda v Stockholmu so poudarili, da nimajo zanesljivih podatkov o oboroževalni industriji druge največje potrošnice na svetu, Kitajske.



Azijska velikanka je za republikanskega predsednika Donalda Trumpa strateška nasprotnica številka ena, a tudi ruski predsednik Vladimir Putin je naznanil novo hipersonično, lasersko in drugo orožje z medcelinskimi balističnimi in manevrirnimi izstrelki ter jedrsko vodenimi podvodnimi droni vred. Oktobra so ruske oblasti ameriškim diplomatom preprečile obisk območja na severu države, kjer so po skrivnostni eksploziji, ki se je zgodila poleti, zaznali večje radioaktivno sevanje. V Kremlju so priznali, da je pri tem izgubilo življenje več znanstvenikov, ki naj bi sodelovali pri izdelavi »najbolj naprednega in ­neprimerljivega orožja«.
 

Militarizacija orbite

Rusija je posvarila zahodne države­ pred vmešavanjem na Arktiki, ki jo vidi kot svoje preddverje. Novi interesi zaradi hitrega topljenja ledu bodo morda prinesli resno zaostrovanje območjem, ki doslej niso veljala za sporna, skoraj gotovo pa se ne bodo prepirali le o predelih na našem planetu. Obramba teh in drugih bo tesno povezana z zmožnostjo delovanja v vesolju, kar je med naznanjanjem šeste veje ameriške vojske napovedal tudi Trump. Druge države je obtožil, da že zdaj militarizirajo Zemljine orbite, in po njegovem prepričanju morajo biti tudi sami sposobni zaznati in uničiti izstrelke, ki bodo morda poskusili ­napasti ZDA.



Ameriške vojaške vesoljske sile bo vodil general John Raymond, zagovorniki takšnih sil pa navajajo rusko in kitajsko izstrelitev tajnih satelitov, ki naj bi bili namenjeni nadzoru in morda tudi uničevanju drugih. Na čase, ko bo vesolje naslednja odločilna vojaška fronta, se pripravljajo tudi druge članice severnoatlantskega zavez­ništva. Francija načrtuje »oborožene« satelite, ki se bodo lahko sami branili pred bližnjimi srečanji s sovražnimi ali celo onesposabljanjem z mikrovalovnim in drugim sevanjem.

Za takšne fronte ne bo dovolj le denar. Pentagon je domača visokotehnološka podjetja pozval k sodelovanju pri razvoju umetne inteligence, ki bo bistvena za prihodnje vojskovanje, a za zdaj le z delnim uspehom, saj zaposleni v Googlu, denimo, zavračajo takšno sodelovanje. Ni znano, da bi imeli podobne težave morebitni ameriški nasprotniki.