Izraelska vlada je danes odobrila načrte, ki predvidevajo krepitev naselbin na zasedeni sirski Golanski planoti s ciljem podvojitve števila tamkajšnjih prebivalcev. Kot so sporočili iz urada premierja Benjamina Netanjahuja, gre za odgovor na dogodke v Siriji, ki jo Izrael cel teden napada, hkrati pa je njegova vojska izvedla tudi kopensko invazijo.

Izraelska vlada je danes podprla deset milijonov ameriških dolarjev vredno naložbo v izraelske naselbine na Golanski planoti, poročajo tuje tiskovne agencije. Na območju, ki ga Izrael okupira od vojne leta 1967, trenutno živi nekaj več kot 50.000 ljudi, pri čemer samo polovico tvorijo Judje, ostali pa so pripadniki verskih manjšin, kot so Druzi.

Kot so sporočili iz Netanjahujevega urada, je cilj naložbe podvojitev števila prebivalcev, načrt pa so označili kot odgovor na »novo fronto« v Siriji. Izrael je minulo nedeljo, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada in prevzemu oblasti s strani več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.

Omenjeno območje, ki ga nadzorujejo sile ZN, razmejuje Sirijo z njenimi ozemlji na Golanski planoti, ki jih zaseda Izrael. Večino Golanske planote si je Izrael tudi enostransko priključil. Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po vsej državi. Netanjahu je v četrtek zagotovil, da je namestitev izraelskih sil, ki jo odkrito kritizirajo Združeni narodi, zgolj začasna.

Turčija je pripravljena vojaško pomagati Siriji

En teden po strmoglavljenju sirskega predsednika Bašarja al Asada je turški obrambni minister Yasar Güler danes izrazil pripravljenost za vojaško pomoč novim oblastem. Ankara je v času sirske državljanske vojne igrala pomembno vlogo pri pomoči uporniškim skupinam, sama je tudi izvedla več ofenziv na severu Sirije. Obenem velja Turčija za državo z največ sirskimi begunci.

Od skupno treh milijonov Sircev, kolikor jih je po ocenah Združenih narodov v Turčiji, se jih je do petka v domovino vrnilo več kot 7500, je v soboto povedal turški notranji minister Ali Yerlikaya. Kot pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa, Sirci ob vrnitvi domov izgubijo pravico do ponovnega bivanja v Turčiji.

Damask je danes obiskal tudi odposlanec ZN Geir Pedersen, ki je ob tej priložnosti pozval k okrepitvi humanitarne pomoči, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Poudaril je tudi, da je potrebno terjati odgovornost za storjene zločine, in obenem posvaril pred maščevanjem. Razmere v Damasku so sicer razmeroma stabilne, danes so se k pouku vrnili številni učenci, dijaki in študentje.

Vodja sirskih islamističnih upornikov Ahmed al Šara je v soboto obsodil izraelske napade na Sirijo, a obenem dodal, da je njegova država preveč izčrpana za novo vojno. Izrael je nato v večernih urah izvedel nov obsežen val napadov na sirskem ozemlju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja sirskih upornikov: Nočemo vojne z Izraelom, država je preveč izčrpana

Izrael je minulo nedeljo, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada in prevzemu oblasti s strani več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.

Fotografije predsednika Asada uporabljajo kot predpražnik

Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po celotni državi.

Vodja sunitske skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) Šara, znan tudi kot Abu Mohamed al Džolani, je v soboto opozoril, da izraelska dejanja lahko privedejo do nove zaostritve razmer v regiji.

V izjavi, objavljeni na omrežju Telegram, je Ahmed al Šara dodal, da Sirija po letih vojne ni pripravljena na vstop v nove konflikte. »Izraelci so očitno prestopili meje sodelovanja v Siriji, kar predstavlja grožnjo neupravičene eskalacije v regiji.« Prioriteta na tej stopnji je obnova in stabilnost, ne vpletanje v spore, ki bi lahko vodili v nadaljnje uničenje.« Dodal je, da so diplomatske rešitve edini način za zagotavljanje varnosti in stabilnosti in da »nepreračunanih vojaških avantur« ne potrebujejo, je dejal po poročanju Guardiana.

Izrael je po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice nato v soboto zvečer v petih urah izvedel 61 novih napadov na sirskem ozemlju. FOTO: Ammar Awad/Reuters

Izrael je po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice nato v soboto zvečer v petih urah izvedel 61 novih napadov na sirskem ozemlju.

Izraelska vojska je tako v tem tednu izvedla več sto raketnih napadov na Sirijo, njene enote pa so trenutno okoli 40 kilometrov od Damaska. Novo zasedeno območje na skrajnem jugozahodu države, ki ga sicer nadzorujejo sile ZN, razmejuje Sirijo z njenimi ozemlji na Golanski planoti, ki jih Izrael zaseda od vojne leta 1967. Večino Golanske planote si je Izrael tudi enostransko priključil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zagotovil, da je namestitev izraelskih sil, ki jo odkrito kritizirajo Združeni narodi, zgolj začasna. 

Načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi pa je, kot navaja Guardian, izjavil: »Ne vmešavamo se v dogajanje znotraj Sirije, niti ji ne nameravamo vladati. Vendar smo nedvoumno vključeni v zagotavljanje varnosti izraelskih državljanov, ki živijo v skupnostih na Golanski planoti.«

Antony Blinken. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP

Antony Blinken, kot poroča Guardian, je potrdil »neposreden« stik ZDA s sirskimi uporniškimi voditelji HTS, po tem, ko so zahodne in arabske države skupaj s Turčijo izrazile podporo združeni, miroljubni Siriji. Washington je sicer leta 2018 upornike HTS označil za teroriste.

Blinken in drugi diplomati so se v soboto pogovarjali o Siriji v Akabi v Jordaniji. »Bili smo v stiku s HTS in drugimi strankami,« je dejal Blinken, ne da bi navedel, kako je prišlo do stika.

Turčija odprla veleposlaništvo v Damasku

Turčija je sporočila, da je ponovno odprla svoje veleposlaništvo v Damasku, skoraj teden dni po tem, ko so uporniki pod vodstvom islamistov strmoglavili režim Bašarja al Asada, in 12 let po tem, ko je bila turška diplomatska misija zaprta na začetku državljanske vojne v Siriji, poroča Guardian.

Turčija je bila glavni akter v sirskem konfliktu, saj je imela velik vpliv na severozahodu, financirala tamkajšnje oborožene skupine in vzdrževala delovne odnose s HTS, ki je vodil ofenzivo, ki je strmoglavila Asada.

V skupni izjavi po srečanju v Jordaniji so diplomati iz ZDA, Turčije, EU in arabskih držav »potrdili polno podporo sirskemu ljudstvu na tej kritični točki njihove zgodovine za gradnjo prihodnosti, ki bo varna, mirna in prežeta z upanjem«.

Turčija je, kot piše Guardian, pripravljena Siriji ponuditi vojaško usposabljanje. Novi administraciji v Siriji je treba dati priložnost za vladanje po njihovih konstruktivnih sporočilih, Turčija pa je pripravljena zagotoviti vojaško usposabljanje, če bo zahtevala takšno pomoč, je dejal turški obrambni minister Yasar Guler.