Ameriški veto preprečil pot Palestini do sprejema v ZN

Varnostni svet ZN danes zaradi ameriškega veta ni podprl predloga alžirske resolucije za priporočilo Generalni skupščini ZN, naj obravnava prošnjo Palestine o sprejemu v ZN. Slovenija je z še 11 državami glasovala za predlog, veleposlanik Samuel Žbogar pa je izjavil, da Palestina izpolnjuje kriterije za članstvo v ZN.

V kratkem besedilu predloga alžirske resolucije je navedeno, da je Varnostni svet pregledal prošnjo Palestine za sprejem v ZN in Generalni skupščini priporoča, naj državo Palestino sprejme v članstvo.

Za resolucijo je glasovalo 12 članic Varnostnega sveta (Rusija, Francija, Alžirija, Slovenija, Sierra Leone, Malta, Mozambik, Ekvador, Gvajana, Japonska, Južna Koreja in Švica). Vzdržali sta se Velika Britanija in nekoliko presenetljivo Kitajska, ZDA, ki imajo kot stalna članica pravico veta, pa so glasovale proti.

Palestinci so zaradi dogajanja v Gazi letos spet zaprosili za sprejem države v ZN. Predsednik Generalne skupščine Dennis Francis je  prošnjo posredoval Varnostnemu svetu, ki mora dati zeleno luč, preden se lahko glasuje v Generalni skupščini ZN.

Varnostni svet je opravil dva sestanka v okviru odbora za sprejem novih članic in ni prišel do soglasja, zato je Alžirija pripravila predlog resolucije, a ta danes ni dobil ustrezne podpore.

FOTO: Majid Asgaripour/Reuters

EU z dodatnimi sankcijami proti Iranu

Voditelji držav članic EU so v sredo na zasedanju v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu, potem ko je ta med koncem tedna izvedel prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Napovedali so sankcije na področju brezpilotnih letalnikov in raket. Pri tem so vse strani pozvali k zadržanosti.

»Evropska unija bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami,« je v sklepih, sprejetih v sredo, zapisal evropski svet.

Izraelske in iranske oblasti iščejo vojno

Kot je po prvem dnevu zasedanja pojasnil predsednik evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Več bo znanega po odločitvi sveta EU, je napovedal.

Zunanji ministri držav članic Unije bodo o tem predvidoma razpravljali prihodnji ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pripravo predloga za razširitev sankcij proti Teheranu, ki trenutno veljajo zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, napovedal po torkovem neformalnem videokonferenčnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve. Sankcije bi lahko veljale še za rakete in za dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji, je pojasnil Borrell.

Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje, s katerim je Teheran odgovoril na domnevno izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku v Siriji.

FOTO: Johanna Geron/Reuters

Umiritev in proti povečanju napetosti

Iran in njegove zaveznike v regiji so pozvali, naj ustavijo vse napade. Evropski svet »vse strani poziva k skrajni zadržanosti in naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko povečale napetosti v regiji«, so voditelji še zapisali v sklepih.

V razpravi so se po Michelovih besedah strinjali, da se je treba izogniti nadaljnji zaostritvi razmer v regiji. »Menimo, da moramo biti diplomatsko zelo aktivni in sodelovati z državami v regiji, saj se te zavedajo, da Iran ne predstavlja grožnje zgolj Izraelu, ampak stabilnosti celotne regije,« je povedal. Poudaril je, da je treba Iran osamiti.

Pri tem so v sklepih poudarili pomen sodelovanja z Libanonom, ki so mu zagotovili podporo v težkih okoliščinah, s katerimi se sooča doma, pa tudi zaradi regionalnih napetosti. EU ostaja odločena v podpori najbolj ranljivih prebivalcev Libanona, vključno s številnimi begunci, ki so se zatekli tja.

Vrh EU je spomnil tudi na marca sprejete sklepe o vojni v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom. Pozvali so k takojšnjemu premirju, izpustitvi vseh talcev ter hitri, varni in neovirani dobavi humanitarne pomoči Palestincem.

Izraelska vojska kaže balistično raketo, ki so jo potegnili iz Mrtvega morja in o kateri pravijo, da je iranska. FOTO: Amir Cohen/Reuters

Borrell in Lenarčič pozvala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu

Ključno je, da se po sobotnem iranskem napadu na Izrael izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, pa sta v sredo v skupni izjavi sporočila Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pozvala sta tudi k prekinitvi ognja v Gazi, kjer pa je Izrael ponoči nadaljeval napade.

»Bistveno je, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, zlasti po iranskih napadih na Izrael,« sta zapisala Borrell in Lenarčič. Ponovno sta pozvala k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neomejenemu povečanju dotoka humanitarne pomoči v enklavo zaradi tamkajšnjih katastrofalnih razmer. Po njunih besedah je evropska komisija seznanjena z zavezami Izraela glede odprtja novih vstopnih točk za prihod pomoči, vključno s pristaniščem Ašdod in prehodom Erez na severu enklave, ter povečanja pritoka pomoči iz Jordanije.

Poudarila sta, da nezadostne količine pomoči za prebivalce Gaze pomenijo »smrtno obsodbo«. »Pomoči ne primanjkuje, saj je je na meji s sosednjimi državami veliko,« sta zapisala in izpostavila obveznost Izraela po mednarodnem pravu, da Palestincem zagotovi osnovne dobrine.

Tudi Kitajska in Indonezija pozvali k prekinitvi ognja

Zunanja ministra Kitajske in Indonezije sta po četrtkovem srečanju v Džakarti pozvala k takojšnji in trajni prekinitvi ognja v Gazi in obsodila humanitarne stroške trajajoče vojne, v kateri je umrlo več deset tisoč Palestincev. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press (AP) je indonezijski minister za zunanje zadeve Retno Marsudi novinarjem dejal, da imata državi enak pogled na pomen prekinitve ognja in reševanja palestinskega problema z rešitvijo dveh držav. Dodal je, da bosta Kitajska in Indonezija »v celoti podprli članstvo Palestine v ZN«, piše Guardian.