Virus še poglablja politično razklanost

New York – Oboroženi protest­niki pred parlamenti ameriških zveznih držav in množice ­vpijočih proti karanteni zaradi pandemije so jasno znamenje čedalje večje politične razklanosti ZDA. »Kaj je narobe s temi ljudmi?« je zanimalo Dona Lemona s ­televizijske postaje CNN, ki je priljubljena med levo usmerjenimi­ Američani, a ­protestniki prav nanje gledajo kot na izdajalce ­ameriških vrednot.

»Daj mi svobodo ali smrt!« so bili napisi s citatom ameriškega ustanovnega očeta Patricka Henryja iz leta 1775, ki so jih nosili nekateri protestniki, kritiki pa verjamejo, da lahko protestniki tokrat ­dobijo oboje. Novi koronavirus ne bo prizanesel tistim, ki ga podcenjujejo in med njegovimi žrtvami je kar ­nekaj takšnih posameznikov iz ­političnega in celo verskega življenja. Zagovorniki protestov pa opozarjajo, da dve tretjini Američanov ne more delati od doma, zaradi česar se bojijo za službe, trgovine, restavracije ali mala podjetja. Skoraj 60 odstotkov Američanov ni naklonjenih ­prehitremu rahljanju ukrepov za upočasnitev širjenja virusa, a se drugi bolj kot bolezni bojijo ­dosedanjega zdravljenja.
 

Klofuta vsem, ki se borijo za življenja

Za številne protestnike je karantena udarec po ustavno zaščiteni pravici do govora in zborovanja, zagovornikom prvega amandmaja ameriške ustave so se pridružili tisti, ki se zavzemajo za pravico do nošenja orožja izdrugega amandmaja. Za Dona Lemona s CNN so demonstracije oboroženih nasprotnikov karantene klofuta vsem, ki se sredi pandemije koronavirusa borijo za življenja, za nasprotni primer je dal šport­nike poklicne nogometne lige, ki so med igranjem ameriške himne klečali na enem kolenu. Te je predsednik Donald Trump obtožil, da ne spoštujejo države.



Protestniki proti karanteni so mahali z ameriškimi zastavami in se zavzeli za še eno Trumpovo zmago, medtem ko si številni demokrati celo v predvolilnem letu želijo še tretjega poskusa predsed­nikove razrešitve, tokrat zaradi ukrepov proti epidemiji. Prvemu republikancu sovražni novinarji s CNN na čelu celo vsakodnevne tiskovne konference zaradi pandemije spreminjajo v zbiranje dokazov proti njemu, Trump jim vrača z zmerljivkami o lažnih medijih.

Zdaj so mu prišli pomagat – oboroženi – demonstranti za konservativne ameriške vrednote. Strah pred spodkopavanjem svoboščin se ni rodil s Trumpovo zmago na volitvah, že po zadnji finančni krizi je gibanje čajankarjev nasprotovalo vseobsežni socialni državi, nezakonitemu priseljevanju ter intervencionistični zunanji politiki. Številne Američane te usmeritve je prepričalo Trumpovo zavzemanje za zid na meji z Mehiko in umikanje iz svetovnih kriznih žarišč, republikanski predsednik glasno nasprotuje tudi prizadevanjem za omejitev ustavne pravice do nošenja orožja.
 

Sklenjen krog

Leva stran je pripadnike teh gibanj že večkrat obtožila sovraštva do tujcev in celo neonacističnih tendenc, samoimenovani dediči bostonskega metanja čaja v morje kot upora proti angleškim davkom iz leta 1773 pa se očitno bojijo socialistične usmeritve, ki bi jo lahko prinesla kriza. In res se največji zagovorniki teh, kot je newyorška kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, veselijo izrednih ukrepov, Trump pa je že pred izbruhom krize zaradi covida-19 velik del gospodarske in druge politike namenjal krepitvi tistih, ki jih je njegova prejšnja tekmica Hillary Clinton označila za obžalovanja vredne.



Krog ameriške politike je tako znova sklenjen. Če republikanski predsednik brez širjenja volilne baze ne bo mogel še enkrat zmagati, se bo njegovim nasprotnikom spet maščevala elitistična aroganca. Glasno obsojajo nasprotnike karantene, nekatere vidne levičarske mnenjske voditelje, kot sta Chris Cuomo s CNN in George Stephanopoulos z ABC News, pa so kljub okuženosti z novim koronavirusom zalotili v znanih letoviščih, ko so se sprehajali po okolici svoje luksuzne vile. Domačini se jezijo, a morda bo Američane pred še hujšimi političnimi prepiri rešil prav federalizem. O sprostitvi omejitvenih ukrepov namreč odločajo guvernerji zveznih držav, ki bodo tako prevzeli odgovornost nase.