Več zdravnikov, tudi kubanski so spet dobri

Ko bi skrajni desničar le več bil tiho, recimo na twitterju, bi bilo človeške škode gotovo manj, najbrž pa tudi politične in druge, verjetno pomisli prenekateri­ kritik sedanjih oblasti v Braziliji.­ Naj bodo zdravstvene razmere v 212-milijonski latinski velikanki še tako koronsko resne, predsednik Jair Bolsonaro se jih trudi olepševati in se, tudi v nasprotju z vladami zveznih držav in lokalnih skupnosti, zavzema za odprto javno življenje.

Stroga omejitev gibanja zaradi covida-19 po Bolsonarovem ne vodi drugam kot v brezposelnost, revščino in lakoto: in takšna da bo prihodnost po volji tistih, ki »podpirajo tiranijo popolne izolacije«. Zato je menda treba odpreti Brazilijo: za dobro gospodarskega zdravja. Pot bi lahko bila sprejemljiva, če bi – to pesem so v zadnjih mesecih in tednih preposlušali v domala vseh družbah na svetu – to zmogel brazilski zdrav­stveni sistem; vendar ni tako.



Ker tudi Bolsonaro ne ve, kako najbolje ukrepati proti novemu koronavirusu – še ne tako dolgo nazaj je govoril o »rahli gripi« in »histeriji« –, je nezadovoljstva med Brazilci ogromno in ni malo niti političnih odstopov. Svetovni števec medtem nemilostno kaže, da se je okužilo že več kot 347.000 Brazilcev in da je bil virus usoden najmanj za 22.000 bolnih. Močno skrbi prav tako podatek, da na milijon prebivalcev umre 107 ljudi, in sploh, da med tolikšno brazilsko populacijo izvedejo komaj 3461 testov. Zato je prava slika covida-19, kot so opozorili raziskovalci iz São Paula, precej grša, statistično pa najbrž zajet le vrh ledene gore.

Vrnitev odpisanih

A nič ni le slabo, in tako je dobro, da lahko zaradi novega koronavirusa spet delajo kubanski zdravniki, ki živijo v Braziliji. Ti so večinoma prišli v državo pred sedmimi leti, ko sta bili Brasília in Havana ideološko na isti ravni in so medicinci s Kube v okviru programa Mais Médicos (Več zdravnikov) reševali pomanjkanje zdravniškega kadra v najbolj odročnih in revnih predelih južnoameriške velikanke. Leta 2018, ko se je po­vzpel na oblast skrajni desničar Jair Bolsonaro in so ustavili zdravstveno sodelovanje s komunističnim karibskim otokom, je okrog 8300 kubanskih strokovnjakov ostalo brez dela. Večina se je vrnila domov, tisti, ki so, največkrat iz zasebnih razlogov, ostali – slabih 2000 jih je menda –, pa niso več smeli opravljati svojega poklica.



Zdaj, ko je Brazilija eno od največjih in najhitreje rastočih žarišč covida-19, je njihovo znanje, vsaj za nekatere župane, preveč dragoceno, da bi ga lahko osrednja politika še naprej ideološko blokirala. In tako morda tudi Jairja Bolsonara ne skrbi več, da bi bili kubanski zdravniki »zakrinkani vohuni«; ob prevzemu predsedniške taktirke mu je šlo v nos, da je v okviru programa Mais Médicos kar 70 odstotkov plače Kubancem pobrala uradna Havana ... Mnogi med njimi so se vključili nazaj v sistem: po najmanj enoletni pogodbi za polno plačo.

Pomanjkanje in odročnost

Brazilijo, ki jo sestavlja 27 zveznih držav, v pandemiji pesti veliko pomanjkanje zdravstvenega oseb­ja, zlasti v odmaknjenih in revnih podeželskih koncih z avtohtonim prebivalstvom ter nič manj v socialno zaznamovanih predmestjih in favelah. Po pisanju nekaterih brazilskih medijev nimajo, sploh na severu, severovzhodu in jugovzhodu, dovolj ne bolnišničnih postelj (na intenzivni negi) ne respiratorjev. Že brez covida-19 je slika porazna: v zvezni državi Amazonas, denimo, ki je velika za tri Francije in med najbolj prizadetimi, skrbi za 1000 prebivalcev le 1,19 zdravnika, medtem ko je brazilsko povprečje 2,1 zdravnika na 1000 ljudi. Bolnišnice so menda polne tudi v velemestih od São Paula do Ria de Janeira ter drugih.

​Ob povečani skrbi za zdravje in socialno preživetje predsednik Bolsonaro samo veča kaos: spodbuja in podpihuje protestnike, ki na ulicah močno prizadetega São Paula, denimo, protestirajo proti strogim zdravstvenozaščitnim ukrepom, ki so jih sprejele mestne oblasti. Zato ni zanemarljivo, da je pred desetimi dnevi zapustil vlado še do pred kratkim zagrizen bolsonarist Nelson Teich, ki na čelu ministrstva za zdravje kot onkolog po profesiji, med drugim, ni mogel prenesti predsednikovih navodil, da je treba covid-19 širše zdraviti s hidroklorokinom.