Valovi združujejo in razdvajajo dežele Daljnega vzhoda

Kar zadeva koronavirus, Kitajska ničesar več ne prepušča naključju. To se je pokazalo, ko je bila za Urumqi v četrtek odrejena popolna karantena, potem ko so se v tem 3,5-milijonskem mestu pojavili en primer covida-19 in trije asimptomatični primeri.

Stanovalci glavnega mesta avtonomne pokrajine Xinjiang so imeli na voljo nekaj ur, da si priskrbijo živila, mnogim obiskovalcem pa ni preostalo drugega, kot da podaljšajo bivanje, saj se je ustavil letalski promet in zaprla edina linija podzemne železnice, ki jo ima mesto, sprejeti pa so bili tudi vsi drugi ukrepi, da bi »prekinili poti prenosa«.

Nekateri meščani so takoj posumili, kaj je lahko pravi vzrok za zaprtje celotnega mesta po zgolj enem potrjenem primeru okužbe. Urumqi je namreč upravno središče pokrajine, kjer je 45 odstotkov prebivalcev muslimanov, odnosi oblasti z Ujguri pa že dolgo niso idilični. Vendar so nekateri pokazali razumevanje za takšno previdnost, saj zdravstvo v Xinjiangu daleč zaostaja za razvitimi deli Kitajske, zato je strah pred pravo epidemijo, ki bi preobremenila slabo opremljene bolnišnice, v resnici strah pred novim vzrokom za nezadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev.

Poleg tega Xinjiang meji na Kazahstan, kjer so nacionalno karanteno podaljšali vse do začetka avgusta, ker sta se tam spet razširila koronavirus pa tudi nova oblika pljučnice neznane etiologije. Prvi teden julija je Kazahstan zabeležil skoraj 40.000 »neznačilnih virusnih vnetij pljuč«, trdijo tamkajšnji zdravstveni delavci. Medtem ko so kitajski strokovnjaki trdili, da je ta bolezen še bolj smrtonosna kot covid-19, lokalni zdravniki menijo, da kljub vsemu ne gre za novi val koronavirusa.
 

Hongkong in Tkio

Tretji val je zajel tudi Hongkong, kjer so v četrtek zabeležili rekordno število na novo okuženih, namreč 67, od katerih se jih je 63 okužilo lokalno. Toda za polovico teh primerov ne morejo najti sledi niti ugotoviti, kaj je vir okužbe. Južna kitajska provinca Guangdong je uvedla posebne ukrepe na mejnih prehodih, vsi potniki, ki prihajajo iz Hongkonga, pa morajo imeti negativen test z nukleinsko kislino. Tisti, ki ga na meji zavrnejo, mora za 14 dni v karanteno, razmišljajo pa tudi o uvedbi 21-dnevne izolacije, saj so bili nekateri pozitivni na covid-19 tudi po dveh tednih.



Tudi japonsko glavno mesto se bojuje s podaljšanim drugim valom okužb in je v četrtek zabeležilo 286 novih primerov, kar je največ od začetka epidemije. V Tokiu imajo že več kot teden dni več kot 100 novih primerov na dan, zaradi česar je morala mestna uprava razglasiti alarm najvišje, četrte stopnje.

Težava oblasti v prestolnici s skoraj 14 milijoni prebivalcev je v tem, da se lahko po japonski ustavi prebivalcem samo »močno odsvetujejo« družinsko druženje ali obiski nočnih klubov, nihče pa jih ne sme kaznovati, če to kljub temu počnejo. To je posledica izjemne občutljivosti za nadzor gibanja še iz časov japonskega osvajanja, ko so bile človekove pravice kršene na vsakem koraku tudi na Japonskem. Zato se japonska vlada danes lahko na vseh ravneh zanaša samo na zavest in disciplino prebivalcev, in čeprav je to v mnogih primerih dovolj, se je koronavirus izkazal za večji izziv. Družinska ali prijateljska druženja so pogosto vir okužbe, guvernerka Tokia Yuriko Koike pa lahko prebivalce le opozarja, naj se izogibajo vedenju, ki ni v skladu z navodili za preprečevanje širjenja covida-19.
 

Olimpijske igre

Tokio in Peking od samega začetka povezuje boj proti koronavirusu, in čeprav Japonska in Kitajska nista v dobrih odnosih, je olimpijada v skupnem interesu teh sosed. Letne igre, ki naj bi se začele prihodnji teden v Tokiu, so prestavljene na prihodnje leto, samo šest mesecev zatem pa naj bi potekala zimska olimpijada v Pekingu. Toda igre v Tokiu so že zdaj predmet polemik, kajti če se ne bo našlo cepivo, ki bi omogočilo varno olimpijado brez nevarnosti koronavirusa, bo to po napovedih članov Mednarodnega olimpijskega komiteja zadosten vzrok, da se odpovejo tudi zimske igre, ki so predvidene za obdobje od 4. do 20. februarja 2022. O gospodarskih in političnih posledicah morebitne odpovedi dveh olimpijad na Daljnem vzhodu je treba začeti razmišljati že zdaj.