V ZDA -40, v Avstraliji +40 (FOTO)

New York – Milijoni Američanov so se zadnja dva dni soočali z arktičnimi temperaturami, ko je polarni vrtinec ledeno mrzlega zraka s severnega pola segel vse do ameriškega Srednjega zahoda, nato pa se pomikal proti vzhodni obali. Včeraj so poročali o najmanj dvanajstih smrtnih žrtvah ledenega mraza, ki je segel vse do -49 stopinj Celzija.



Tako so se tresli v kraju Cotton v zvezni državi Minnesota, a njihovo trpljenje ni bilo poplačano z rekordom, ta je še vedno zamrznjen v mestu Tower, kjer so 1996 namerili kar -51 stopinj Celzija. Jedek mraz je še bolj grizel ob pihanju vetra, v Chicagu so namerili -29 stopinj, toda vetrovni sunki v mestu vetra so zrak ohladili kar na navideznih -41 stopinj Celzija. Oblasti so v na prizadetih območjih nenehno pozivale, naj nihče ne hodi iz domov, če ni nujno potrebno.

Včeraj je zimski udar segel tudi na vzhod, v zvezne države Massachusetts, New York in Pensilvanijo, podobnega mraza ne pomnijo že zadnjih dvajset let. Ta je zagrizel tudi v Veliko jabolko, včeraj zjutraj so namerili -16 stopinj, ledeni veter pa je temperaturo zbil na 27 stopinj pod ničlo. Danes naj bi prišlo nekaj olajšanja, saj pričakujejo zmerno otoplitev. Prepozno za vsaj dvanajst pokojnih, nekateri so umrli neposredno zaradi nizkih temperatur, drugi v prometnih nesrečah, ki so jih te povzročile.




 

Nevarne skodelice

Reševalci so morali pomagati stotinam ljudem, ki so ostali ujetih v avtomobilih, samo v zvezni državi Illinois so našteli kar desetkrat več posredovanj, kot običajno. Nizke temperature lahko povzročijo izpraznjene gume na avtomobilu, njihova menjava pa je v takšnih razmerah ne samo izjemno neprijetna, ampak lahko smrtno nevaren dogodek. Že nekaj minut hoje lahko pri ljudeh, ki niso vajeni ledenega zraka, povzroči podhlajenost in izgubo orientacije.

»Ne greš v kraj, kjer je 36 pod ničlo, ne da bi to občutil. Mislil sem, da bom izgubil zavest,« je Dwan Price iz košarkaškega kluba Dallas Mavericks, kjer igra Slovenec Luka Dončić, opisal svoj sprehod iz hotela. Moštvo je včeraj prispelo v zamrznjeni Detroit, kjer reko prekriva debela skorja ledu. Podobni prizori krasijo celotno območje, v državi New York so v led vkovani sloviti Niagarski slapovi. Američani se zabavo z metanjem skodelic vroče vode v zrak, saj se ta nemudoma spremeni v oblak ledu. Toda kot vedno pri ekstremnih športih je naraslo število poškodb, v bolnišnicah se ukvarjajo s številnimi opeklinami najbolj neprevidnih.


 

Mraz in podnebje

Mraz je zaznal tudi predsednik države in v svoji maniri bistrih domislic prek družbenega omrežja twitter spraševal »kam za vraga je izginilo podnebno segrevanje? Prosim, hitro se vrni, potrebujemo te!« Donald Trump ima rad preproste sklepe, toda tudi danes že osnovnošolci vedo, da vreme ni enako kot podnebje. To se dokazano segreva, posledica pa niso vse bolj vroča poletja, pač pa tudi vse bolj pogosti udari ledenega zraka s severnega pola. Friederike Otto, klimatolog z univerze Oxford, se ukvarja s preučevanjem, kako segrevanje ozračja vpliva na posamezne vremenske pojave, pravi, da sicer ne moremo vsakega skrajnega vremenskega dogodka pripisati podnebnim spremembam, toda te so po njegovih besedah povečale »verjetnost za veliko število skrajnih pojavov«.

Ameriška javnost je izraz polarni vrtinec dodobra osvojila že 2014, ko so temperature prav tako zdrsnile globoko pod ničlo. Pri čemer prihaja do zanimivih pojavov, ko so bile v sredo temperature v Chicagu za pet stopinj nižje kot na Antarktiki. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo v ZDA pa je znašala skoraj petdeset stopinj Celzija. V kraju Bottineau v Severni Dakoti so namerili -42 stopinj Celzija, v kalifornijski Imperial Valley je bilo prijetnih 23 stopinj.




 

Težka služba

Klimatologi še nimajo jasnega odgovora, kaj je vzrok za večjo pogostost ekstremnih razmer, ena od razlag je, da se ob segrevanju ozračja upočasnjujejo vetrovni strženi, vetrovi visoke hitrosti, ki nekaj kilometrov visoko pihajo od zahoda proti vzhodu. Ob taljenju ledu na Arktiki in segrevanju morja se manjša razlika v temperaturah ozračja nad Arktiko in tistega v zmernem pasu, kar zmanjšuje moč vetrovnih strženov, njihova smer vse bolj valovi in tako pomaga leden zrak polarnega vrtinca potisniti proti jugu.

Klimatologinja Jacquelyn Gill je to na preprost način skušala pojasniti tudi trenutnemu predsedniku ZDA, saj ta po govoricah iz Bele hiše menda ne mara preveč resnih razlag. Toda tudi ilustracije ne pomagajo, kadar se Trump ne zanaša na podatke in znanost, ampak da prednost svojim občutkom in prepričanjem. »Kdo ima težjo službo, svetovalec Bele hiše za znanost Kelvin Droegemeier, ko skuša Trumpu pojasniti znanost o podnebju, ali direktor za obveščevalno dejavnost Dan Coates, ko mu skuša pojasniti kakšne so posledice podnebnih sprememb za nacionalno varnost,« je John Podesta, nekdanji svetovalec predsednika Baracka Obame, opozoril na ameriške težave.