»Noben ponovni zagon ne bo pomagal, le jasno razumevanje naših interesov in vrednot – in praktični okvir za trajni dialog,« je v poslovilnem pismu predsedniku
Donaldu Trumpu zapisal odhajajoči ameriški veleposlanik iz Moskve
Jon Huntsman.
Novica o Huntsmanovem slovesu ni bila presenetljiva. O tem, da se 59-letni diplomat vrača domov, so v javnosti govorili že junija. Nato je na začetku avgusta neimenovani vir iz Bele hiše za ameriško televizijo
CNN razkril, da sta zadnji dan julija v kratkem telefonskem pogovoru predsednika držav
Donald Trump in
Vladimir Putin razpravljala tudi o tem, da je treba najti novega ameriškega veleposlanika v Moskvi, ker se sedanji poslavlja. V torek je Huntsman novinarjem iz domače zvezne države Utah potrdil, da odhaja, v časniku
Salt Lake Tribune pa so objavili njegovo poslovilno pismo.
Nepremostljive razlike, skupni interesi
V ruskem časniku
Kommersant so Huntsmanovo pismo označili za »čustveno obarvano«, ki »izstopa iz stilistike suhoparnega uradnega dokumenta«. A kakor se za novo hladno vojno spodobi, so zahodni mediji poudarjali zlasti del pisma, v katerem svetuje, da »moramo še naprej zahtevati odgovornost od Rusije, ko njeno početje ogroža nas in naše zaveznike«, v ruskih medijih pa so izpostavili del, kjer obžaluje, da so odnosi med državama padli na tako nizko raven. »Ljudje na obeh straneh si zaslužijo boljše,« je zapisal odhajajoči diplomat, ki so ga pred kratkim ozdravili raka. Po njegovih besedah so med Rusijo in ZDA nepremostljive razlike, a obstajajo tudi skupni interesi, ki jih ne bi smeli pozabiti: »boj proti terorizmu, zagotavljanje preverljivega nadzora nad orožjem, vztrajanje, da Rusija spoštuje suverenost svojih sosed, in stremljenje k odzivnejšemu sistemu vladanja, ki vključuje pravno državo in spoštovanje človekovih pravic«.
Po mnenju neimenovanih ruskih uradnikov so Jonu Huntsmanu oteževale resno opravljanje dela predvsem notranjepolitične razmere v ZDA. FOTO: AFP
Huntsman je bil manjši trn v peti uradni Moskvi kot njegov »akademski« predhodnik
Michael McFaul, a neimenovani vir z ruskega zunanjega ministrstva je za agencijo
Tass povedal, da so mu »notranjepolitične razmere v ZDA« onemogočale resno opravljanje dela. Ker so se po še vedno trajajoči aferi o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve politiki izogibali stikom z ruskimi diplomati, se je s podobnimi težavami srečeval tudi Huntsman, ki je lani na družbenih omrežjih celo javno imenoval visoke predstavnike ruskih oblasti, ki jim je zaman pošiljal prošnje za srečanja. Jeseni 2017 se je Huntsman z ruskim kolegom v Washingtonu
Anatolijem Antonovom celo dogovoril, da si bosta pomagala in odpirala vrata drug drugemu. Sodelovanje ni bilo pretirano uspešno. Če so se s Huntsmanom še srečevali uradniki na nižjih položajih, so ameriška vrata za Antonova bila zaprta.
Nazaj na čelo »mormonske države«
Huntsmana, ki se je pred sedmimi leti neuspešno potegoval za republikanskega predsedniškega kandidata, je na začetku oktobra 2017 za veleposlanika v Moskvi postavil prejšnji predsednik ZDA
Barack Obama. Služil je v administracijah petih ameriških predsednikov, bil dvakrat izvoljen za guvernerja Utaha, pred Rusijo pa je vodil ameriška predstavništva v Singapurju in na Kitajskem. Ni prvič, da je predčasno zapustil položaj. Ko je hotel postati predsednik države, se je vrnil iz Pekinga, ko so ga poslali v Moskvo, se je odpovedal vodenju Utaha. Po pisanju ameriških časnikov je njegov načrt znova postati guverner te »mormonske države«, kjer bodo volitve novembra prihodnje leto.
Ker je Huntsman v nasprotju s predhodniki prišel za veleposlanika v Moskvo iz »visoke politike«, s Trumpom pa sta kljub nekaterim preteklim sporom v prijateljskih odnosih, so se v Moskvi nadejali, da bo bolje opravil svoje delo. Toda ZDA je predstavljal v času, ko se je nova hladna vojna še zaostrila. Pred kratkim je nehal veljati dvostranski sporazum o prepovedi izstrelkov kratkega in srednjega dosega, na začetku avgusta pa je Trump podpisal še enega v dolgi vrsti sankcijskih ukrepov proti Rusiji.
Komentarji