V Teksasu aretirali sina El Chapa

V El Pasu v Teksasu so v četrtek aretirali Joaquína Guzmána Lópeza, sina zaprtega šefa mamilarskega kartela Sinaloa Joaquína El Chapa Guzmána, ter soustanovitelja tega kartela Ismaela El Maya Zambado, ki je z El Chapom kartel vodil tri desetletja, je sporočil pravosodni minister ZDA Merrick Garland, navaja televizija NBC.

Joaquín Guzmán López in El Mayo sta obtožena številnih kaznivih dejanj v zvezi s kriminalno organizacijo s sedežem v Mehiki, vključno z njeno mrežo za proizvodnjo in trgovino s smrtonosnim fentanilom, je dejal Garland.

El Chapo v ZDA prestaja dosmrtno zaporno kazen, potem ko so ga mehiške oblasti po aretaciji izročile ZDA.

Kartel Sinaloa skupaj s kartelom Jalisco proda največ sintetičnih mamil na ameriškem trgu, kar vključuje fentanil in metamfetamin, je v letošnji nacionalni oceni ogroženosti zaradi mamil navedla Uprava za boj proti drogam.

»Fentanil je najbolj smrtonosna grožnja, s katero se je naša država kadarkoli soočila in pravosodno ministrstvo ne bo počivalo, dokler vsak vodja, član in sodelavec kartela, odgovoren za zastrupljanje naših skupnosti, ne bo odgovarjal,« je dejal Garland.

Drugi sin El Chapa – Ovidio Guzmán López, ki je bil prav tako domnevni vodja kartela, je bil aretiran v Mehiki januarja 2023 in izročen ZDA. Septembra lani se je na zveznem sodišču izrekel za nedolžnega.

Oba El Chapova sinova je zvezna velika porota v ZDA leta 2018 obtožila zarote za distribucijo kokaina, metamfetamina in marihuane v ZDA.

El Chapo ima še dva sinova – Ivana Guzmána Salazarja in Alfreda Guzmána Salazarja, ki sta na prostosti. Štirje sinovi, znani kot »Chapitos«, so po trditvah ameriških pravosodnih organov prevzeli očetove mreže za trgovino z mamili in njegovo frakcijo v kartelu.

Zambada García El Mayo je bil soustanovitelj kartela in tri desetletja sovodja kriminalne združbe, navaja ameriška zvezna agencija za boj proti mamilom (DEA).

Po podatkih Centra za nadzor nad boleznimi (CDC) je lani v ZDA zaradi prevelikega odmerka mamil umrlo 107.543 ljudi. Od tega jih je 74 odstotkov zaradi sintetičnih opioidov, kamor spada tudi fentanil.

Kartela Sinaloa in Jalisco izdelujeta fentanil v laboratorijih v Mehiki in ga nato pošiljata v ZDA, je v letošnjem poročilu navedla DEA.

Oba kartela naj bi leta 2023 podrejenim ukazala, naj prenehajo s trgovino s fentanilom. Vendar pa je DEA opozoril, da so lani na meji zasegli enako ali še večjo količino fentanila kot v prejšnjih letih. »Noben terenski urad agencije DEA ni poročal, da je fentanil manj dostopen ali dražji, kar bi v obeh primerih kazalo na zmanjšanje ponudbe,« je sporočila agencija.