Neomejen dostop | že od 9,99€
V švicarskem letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru se bo danes začela dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino, na kateri sodeluje okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija nanjo ni bila povabljena. Cilj konference je po besedah predsednice Švice Viole Amherd doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom.
V ospredju bo ukrajinski mirovni načrt, ki v desetih točkah med drugim zagovarja umik ruskih sil z vseh ozemelj Ukrajine, vključno s polotokom Krim, kaznovanje vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešile ruske sile, izpustitev ujetnikov in vrnitev deportiranih otrok v Ukrajino ter krepitev ukrajinske energetske, prehranske in jedrske varnosti.
Ker so številne točke načrta v trenutni fazi vojne neizvedljive, se bodo države na konferenci predvidoma osredotočile zlasti na zadnje štiri, poroča švicarski portal swissinfo.
ZDA napovedale več kot 1,5 milijarde dolarjev pomoči Ukrajini
Podpredsednica ZDA Kamala Harris je pred današnjim začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici napovedala več kot 1,5 milijarde dolarjev dodatne pomoči Kijevu. Ta bo namenjena predvsem za krepitev in zaščito ukrajinskega energetskega sektorja ter za humanitarno pomoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»S temi sredstvi bomo popravili v vojni poškodovano energetsko infrastrukturo, razširili proizvodnjo elektrike, spodbudili naložbe zasebnega sektorja in zaščitili energetsko infrastrukturo,« je dejala Harris in dodala, da bo ameriška pomoč Ukrajini pomagala pri odzivu na ruske napade na energetsko infrastrukturo.
Udeležbo je potrdilo 40 voditeljev, preostale države pa bodo zastopali zunanji ministri ali drugi predstavniki. Prisotni bodo tudi predstavniki ZN in več drugih mednarodnih organizacij. Ruski predstavniki v Švico niso bili povabljeni. Konference pa se ne bo udeležila niti Kitajska, ki trdi, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja Moskve nesmiselno.
Slovenijo bo medtem zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je že pred začetkom konference izjavila, da bo Slovenija pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru.
Popoldne se bo udeležila otvoritvenega plenarnega zasedanja, v nedeljo pa bo poleg zaključnega zasedanja kot govorka sodelovala tudi na delovnem omizju o humanitarnih vidikih.
Nemški kancler Olaf Scholz je pred današnjim začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici izrazil upanje, da bi ta postavila temelje za nadaljnja mirovna pogajanja, na katerih bi sodelovala tudi Rusija, ki sicer na konferenco ni bila povabljena. Ob tem je potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji.
»To je diplomatska rastlina, ki jo zalivamo, da bo lahko zrasla,« je Scholz glede mirovne konference v Švici dejal ob robu vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7), ki se danes končuje na jugu Italije.
Ob tem je izrazil upanje, da bi v prihodnjih prizadevanjih za mir sodelovala tudi Rusija. Njene zaveznice, vključno s Kitajsko, ki se ravno tako ne bo udeležila konference v Švici, pa je pozval, naj pritisnejo na Moskvo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Scholz je prav tako potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji. »Ne blokiramo sankcij, temveč tako kot pri vseh drugih svežnjih sankcij intenzivno sodelujemo z vsemi in si želimo zagotoviti, da bo to izvedeno čim bolj pragmatično,« je dejal za nemško radiotelevizijo ZDF.
Namen novih sankcij EU naj bi bil predvsem, da se Rusiji prepreči morebitno izogibanje doslej sprejetim sankcijam, zlasti glede pridobivanje zahodne tehnologije, ki bi jo ruska obrambna industrija lahko uporabila za proizvodnjo orožja.
V luči tega je Scholz ob robu vrha G7 pojasnil, da je cilj nemške vlade zagotoviti, da bo nemško gospodarstvo v tretje države lahko še naprej izvažalo blago, za katerega je prepovedan izvoz v Rusijo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji