V protekcionizmu ni zaščite, EU in Japonska sporočata ZDA

Letošnje leto je bilo slabo za prosto trgovino, z grožnjo o povišanju ameriških carin na nekatere ključne evropske izvozne izdelke pa utegne kmalu biti še slabše. Danes podpisani prostotrgovinski sporazum med EU in Japonsko je v tem pogledu ena izmed redkih pozitivnih novic.

Predstavniki EU in Japonske so po štirih letih pogajanj podpisali obsežen prostotrgovinski dogovor, ki odpravlja veliko večino trgovinskih ovir med gospodarstvoma ter ustvarja eno izmed največjih trgovinskih območij na svetu, v velikosti tretjine svetovnega bruto domačega proizvoda. Predsednika evropske komisije in evropskega sveta, Jean-Claude Juncker in Donald Tusk, sta v imenu sedemindvajseterice v Tokiu z japonskim premierom Šinzom Abejem proslavila dosežek, ki po mnenju analitikov odločno zavrača protekcionizem. Naključje je hotelo, da je bil dogovor med EU in Japonsko podpisan le nekaj dni za tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump EU označil za »sovražnika«, ki v trgovinskih odnosih »izkorišča« ZDA.

Protekcionistični pritisk

Dogovor bo sčasoma odpravil 99 odstotkov carin, ki evropska podjetja na leto stanejo približno milijardo evrov. Evropsko gospodarstvo si lahko od njega obeta povečanje izvoza kmetijskih proizvodov (predvsem vina, mlečnih izdelkov in svinjine), v zameno pa bo EU postopno odpravila 10-odstotne carine na uvoz japonskih avtomobilov. Po obsegu je to največji prostotrgovinski dogovor, ki ga je Unija sklenila doslej.



EU in Japonska sta prvič napovedali dogovor konec lanskega leta, nekaj manj kot leto dni po tem, ko je Trump povlekel ZDA iz čezpacifiškega trgovinskega sporazuma (TPP). Tako kot pri včerajšnjem podpisu je bil tudi takrat pomemben tajming. S pogajanji sta pohiteli in jih končali na predvečer srečanja skupine držav G20, na katerem sta hoteli poudariti pomen proste trgovine, predvsem pa pokazati, da ne bosta popustili protekcionističnim pritiskom Washingtona.

Trije voditelji so iz Tokia poslali jasno sporočilo, usmerjeno v ZDA. »Skupaj postavljamo temelj prihodnosti svobodne in pravične trgovine ter dokazujemo, da smo močnejši in na boljšem, ko sodelujemo. Na primeru kažemo, da trgovina niso samo carine in ovire, ampak da gre pri njej za vprašanja vrednot in iskanje rešitev, ki zadovoljijo vse strani,« je na srečanju povedal Juncker in pomenljivo dodal: »Kar zadeva nas, v protekcionizmu ni zaščite. Tako kot ne more biti enotnosti tam, kjer vlada unilateralizem.«

Nedokončani dogovor

Vrh EU-Japonska je verjetno dosegel namen s tem, da je ustvaril velik kontrast s kontroverzno Trumpovo trgovinsko politiko. Toda to ni spremenilo dejstva, da pogajanja o nekaterih ključnih delih dogovora še trajajo. Sporazum je bil podpisan brez doseženega soglasja obeh strani o mehanizmu za reševanje investicijskih sporov. Tovrstni mehanizmi so se v preteklosti pokazali za zelo kontroverzne in so bili eden izmed ključnih razlogov, da je skoraj propadel prostotrgovinski sporazum med Unijo in Kanado (Ceta). Nekateri analitiki so se konec lanskega leta spraševali, ali ni bila napoved sklenitve podobnega sporazuma med EU in Japonsko prehitra, glede na to, kako sovražni so nacionalni parlamenti v EU do tovrstnih »zasebnih« sodišč in njihovih (pre)velikih pristojnosti.



Komisija je zatrdila, da se ji star način reševanja sporov s spornim mehanizmom zasebnih sodišč (ISDS) ne zdi več sprejemljiv. V pogajanjih se zavzema za nov sistem investicijskih sodišč, v katera bi vsaka podpisnica sporazuma transparentno imenovala svoje sodnike.

Ali bo s tem prepričala skeptike in preprečila ponovitev težav, ki so spremljale ratifikacijo Cete v evropskem in posameznih nacionalnih parlamentih, bo jasno v prihodnjih mesecih, ko bosta evropski parlament in japonski diet podala sodbo o ambicioznem dogovoru.