Potem ko so Bosno in Hercegovino prizadele katastrofalne poplave, v katerih je umrlo okrog šestnajst ljudi – informacije o številu pokojnih so različne, včeraj so prihajala poročila o več kot dvajsetih umrlih, a so jih danes spremenili – so pomoč prizadetim krajem ponudile številne države, med njimi tudi Slovenija. Približno deset oseb še vedno pogrešajo. Za celotno območje entitete federacije Bosne in Hercegovine so razglasili stanje naravne nesreče. Danes se nadaljuje iskanje pogrešanih v krajih Jablanica, Kiseljak, Kreševo, Fojnica in Konjica.

Najhuje je bilo včeraj v Jablanici, kjer je v 24 urah padlo 323 milimetrov dežja, bregove sta prestopili reki Neretvica in Seončica. Voda in plazovi so v Jablanici odnesli oziroma zasuli okrog petnajst hiš, uničeni so številni avtomobili. 

Donja Jablanica. FOTO: Marko Djurica/Reuters

V Jablanici, kjer je umrlo najmanj trinajst ljudi – prvi podatki o osemnajstih žrtvah so bili po poročanju portala Klix napačni – so voda in zemeljski plazovi odnesli oziroma zasuli okrog petnajst hiš in več vozil. Na tem območju je bila močno prizadeta tudi prometna infrastruktura, prav tako so ponekod prekinjene telekomunikacijske povezave. Do številnih naselij se reševalci včeraj niti niso mogli prebiti, tako da se bo realno stanje pokazalo šele, ko bo voda nekoliko odtekla. Na pomoč so včeraj prišli tudi gorski reševalci, a so jih zvečer umaknili s terena. 

Sarajevski časnik Dnevni avaz piše, da so pod plazom v Donji Jablanici našli mrtev objet zakonski par, v Jablanici pa je med smrtnimi žrtvami tudi 29-letna nosečnica.

Župan občine Jablanica Damir Šabanović je izjavil, da se soočajo s tragedijo brez primere. »Žal je po neurju veliko število žrtev, iščemo pogrešane (...). Družinam žrtev izrekam iskreno sožalje in podporo,« je dejal. Kot je dodal, so od zgodnjih jutranjih ur na terenu reševalci, ki se z mehanizacijo trudijo pomagati vsem. Padavine so ponoči sicer ponehale.

Uničenje v Dolnji Jablanici. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Premier Federacije Bosne in Hercegovine Nermin Nikšič je na vprašanje, ali bi morali predvideti naravno katastrofo in do časa umakniti prebivalce na varno, dejal, da tudi če bi jih pozvali k evakuaciji, tega zagotovo ne bi naredili za Dolnjo Jablanico, pač pa ljudi ob brgovih rek. Da se bo utrgal plaz v kamnolomu, ni predvidel nihče.

Dolnja Jablanica je bila včeraj popolnoma odrezana od sveta. FOTO: Elvis Barukcic/Afp

Na cestah, ki vodijo od Jablanice proti Mostarju, je promet še vedno prepovedan, so pa sinoči odprli cestno povezavo med Jablanico in Prozorjem. 

Dekan sarajevske fakultete za naravoslovje in matematiko Nusret Drešković je včeraj za portal Klix spregovoril o vzrokih za katastrofalne poplave v delih Bosne in Hercegovine. Dejal je, da so posledica tako narave same kot človeškega vpliva nanjo. Bosna in Hercegovina ni imuna na vplive podnebnih sprememb, del katerih so tudi huda neurja, ki v kratkem času prinesejo ogromne količine vode.

Drešković je dejal, da so imeli letos v državi najprej dolgotrajne suše, nato pa hude nalive. Del krivde za razdejanje v poplavah je dekan pripisal politikom, ki ne poslušajo stroke, pač pa odločitve (tudi) o urbanističnem načrtovanju sprejemajo brez posvetovanja s tistimi, ki se na to področje razumejo. 

V poplavah je umrlo najmanj devetnajst ljudi. FOTO: Elvis Barukcic/Afp

Zaradi kamnoloma, iz katerega se je proti Dolnji Jablanici sprožil plaz, ki je uničil številne hiše, bodo odprli kriminalistično preiskavo, je včeraj dejal minister za notranje zadeve Federacije Bosne in Hercegovine Ramo Isak. Kamnolom naj bi namreč deloval v sumljivih okoliščinah oziroma brez dovoljenja. Lastnik kamnoloma naj bi bila družina Hondžo.

V društvu Eko akcija so po pisanju mostarskega portala Bljesak.info opozorili na možne posledice delovanja kamnoloma, prebivalci pa trdijo, da je bil to tudi dejavnik, ki je povečal število žrtev in obseg škode. Po obilnem deževju so se namreč z območja kamnoloma proti naselju usuli plazovi, ki so zasuli številne objekte.

Zaradi nevarnosti pomoč prostovoljcev ni dovoljena, na terenu zato delujejo samo izkušeni reševalci, gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite. Oblasti zatrjujejo, da je opreme in ljudi za pomoč na terenu dovolj. 

V BiH preložili lokalne volitve v občinah, prizadetih v poplavah

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je odločila, da bodo preložili lokalne volitve v občinah, ki so jih prizadele katastrofalne poplave. Volitve bodo tako v nedeljo potekale povsod razen v štirih volilnih enotah in delu volišč v Fojnici, poročajo mediji v BiH. Volitve bodo po odločitvi volilne komisije preložili na vseh voliščih v Jablanici, Konjicu, Kiseljaku in Kreševu ter na treh voliščih v Fojnici. Odločitev o novem datumu volitev v teh občinah mora komisija sprejeti najkasneje v 30 dneh.

Volilna komisija pričakuje, da bodo volitve v preostalem delu države potekale brez težav, dostava glasovnic pa po njihovih navedbah poteka nemoteno.

Evropska unija aktivirala storitev Copernicus

V BiH so po pozivu na pomoč društva Pomozi.ba za poplavljena območja doslej zbrali skoraj 500.000 konvertibilnih mark (250.000 evrov), je za mrežo radio Slobodna Evropa danes povedal predsednik društva Elvir Karalić. Enkratno denarno pomoč v višini 100.000 evrov bo za prizadeto prebivalstvo donirala tudi Srbska pravoslavna cerkev.

Pomoč sta BiH v petek ponudili Hrvaška in Srbija. Hrvaška vlada je sporočila, da se bo takoj odzvala in zagotovila vso potrebno podporo, ko bodo oblasti v BiH opredelile specifične potrebe in poslale uradno prošnjo za pomoč. Dodali so, da je Hrvaška pripravljena ukrepati prek civilne zaščite, gasilcev, ministrstev za notranje zadeve in obrambo ter prek hrvaškega Rdečega križa.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je v petek po poročanju srbskega časnika Danas dejal, da je Srbija prizadetemu prebivalstvu pripravljena pomagati na vse načine, »če to želijo«, bodisi s helikopterji, čolni, finančno in na druge načine. »Naj povedo, kaj potrebujejo, in mi bomo pripravljeni,« je dodal.

Solidarnost in podporo BiH je v petek izrazila tudi EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v petek dejal, da je EU pripravljena zagotoviti nadaljnjo pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite. Na prošnjo BiH za pomoč je unija že aktivirala storitev Copernicus za kartiranje.

BiH je pripravljena pomagati tudi Slovenija, so v petek v ločenih objavah na X sporočili predsednica države Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob ter zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.