Mirovna konferenca o Ukrajini zaključena, sklenili s skupno izjavo

Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s skupno izjavo danes končali mirovno konferenco o Ukrajini. Ta pravi, da mora Kijev začeti dialog z Rusijo o pristopu do mirovnih pogajanj, Rusija pa mora zagotoviti neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, poročajo tuje agencije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi čimprej novo srečanje.

»Verjamemo, da doseganje miru zahteva sodelovanje in dialog med vsemi stranmi,« piše v skupni izjavi, v kateri so voditelji držav na konferenci v Švici poudarili tudi nedopustnost uporabe jedrskega orožja in izkoriščanja prehranske varnosti v vojne namene ter nujnost izmenjave vojnih ujetnikov.

Potem ko so zahodni svetovni voditelji v soboto vnovič soglasno izrazili podporo Ukrajini, je ukrajinski predsednik Zelenski izrazil upanje, da bo pridobil mednarodno soglasje glede predloga za končanje vojne, ki bi ga lahko na koncu posredoval Moskvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v petek predstavil pogoje Moskve za začetek mirovnih pogajanj. Zahteva umik ukrajinskih vojakov z območij znotraj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, in trajno odpoved članstvu Ukrajine v zvezi Nato.

Zelenski in ostali zahodni voditelji Putinov predlog zavračajo. Na mirovni konferenci je Zelenski dejal, da se lahko mirovna pogajanja začnejo, ko bodo imela podporo mednarodne skupnosti. Rusija na vrh sicer ni bila povabljena, je pa švicarska vlada kot gostiteljica vrha sporočila, da bo cilj srečanja »skupaj opredeliti časovni načrt«, kako Moskvo in Kijev vključiti v bodoči mirovni proces.

Današnje skupne izjave vrha, ki se ga je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, med drugim niso podprle Indija, Južna Afrika in Indonezija. Brazilija, ki je bila na seznamu udeležencev navedena kot opazovalka, prav tako ni podpisala sporočila.

V osnutku skupne izjave konference o Ukrajini tudi o jedrskih vprašanjih

Osnutek skupne izjave mirovne konference o Ukrajini, ki se danes nadaljuje v švicarskem letovišču Bürgenstock, med drugim omenja nedopustnost uporabe jedrskega orožja in izkoriščanja prehranske varnosti v vojne namene ter predvideva izmenjavo vojnih ujetnikov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Prva točka osnutka skupne izjave navaja, da mora biti vsaka uporaba jedrske energije varna in da morajo ukrajinske jedrske elektrarne, vključno z elektrarno Zaporožje, delovati varno pod nadzorom Ukrajine in Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter v skladu z njenimi načeli, navaja tiskovna agencija Reuters.

Vsaka grožnja ali uporaba jedrskega orožja v kontekstu potekajoče vojne proti Ukrajini je nedopustna, še piše v osnutku.

Drugi poudarek je, da se prehranske varnosti ne sme uporabljati kot orožje in da morajo biti ukrajinski kmetijski proizvodi tržno dostopni zainteresiranim tretjim državam. Ob tem naj bi voditelji v izjavi posebej poudarili zagotavljanje proste in varne tržne plovbe v Črnem in Azovskem morju.

Tretja točka v osnutku pa je po poročanju Reutersa celovita izmenjava vojnih ujetnikov, vključno z »vsemi deportiranimi in nezakonito razseljenimi ukrajinskimi otroki in vsemi drugimi nezakonito pridržanimi ukrajinskimi civilisti«.

»Verjamemo, da je za dosego miru potrebno sodelovanje in dialog med vsemi deležniki. Ustanovna listina ZN, vključno z načeli spoštovanja teritorialne celovitosti in suverenost vseh držav, lahko in bo služila kot podlaga za doseganje celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini,« je zapisano v osnutku sklepov. Ob tem je zapisano tudi, da morajo biti konkretni ukrepi sprejeti z angažmajem vseh deležnikov.

Rusija na vrh sicer ni bila povabljena, je pa švicarska vlada kot gostiteljica vrha sporočila, da bo cilj srečanja »skupaj opredeliti časovni načrt«, kako Moskvo in Kijev vključiti v bodoči mirovni proces.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Švici zavzel za oblikovanje mednarodnega dogovora o končanju vojne, za katerega upa, da bi ga podprla tudi Rusija.

»Skupaj se moramo odločiti, kaj pomeni pravičen mir in kako ga doseči. Nato bomo to posredovali predstavnikom Rusije, da bi lahko na drugem mirovnem vrhu določili pravi konec vojne,« je v soboto v Bürgenstocku dejal Zelenski.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v soboto opozoril, da bi trajen mir ne sme biti dosežen za ceno »kapitulacije Kijeva«.

Predsednica na obisk v Ukrajino

Na konferenci, ki se bo končala danes, sodeluje tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Danes bo med govorci na delovnem omizju o humanitarnih vidikih, nastopila bo tudi na delovnem plenarnem zasedanju ter se udeležila zaključnega plenarnega zasedanja, na katerem pričakujejo sprejetje skupne izjave. Kot so sporočili iz njenega urada, bo na povabilo ukrajinskega predsednika Zelenskega predsednica republike še ta mesec na uradnem obisku v Ukrajini.

Predsednica je v nastopu na omizju o humanitarnih vidikih posebej izpostavila skrb za otroke, ki so med najbolj ranljivimi v vojni. »Letos je bilo kar 90 napadov na šole, kar še dodatno otežuje dostop do izobraževanja. Skoraj milijon otrok nima dostopa do učnih ur v živo, več kot 1,5 milijona otrok pa nujno potrebuje psihološko podporo,« je dejala predsednica Pirc Musar. Slovenija aktivno podpira tudi duševno zdravje in psihosocialno oskrbo otrok in njihovih družin v Ukrajini. 

»Tu smo zato, da spremenimo življenje ljudi, katerih vsakdanje življenje in usode so odvisne od naše sposobnosti, da živimo za prihodnost in ne za preteklost. V teh dveh dneh smo naredili majhen korak v pravo smer. Pred nami je še dolga pot, vendar nimamo izbire. Če mednarodna skupnost resnično verjame v svetost življenja in človekovo dostojanstvo, bomo vztrajali in na koncu zmagali,« je poudarila v nastopu na plenarnem zasedanju.