V novem napadu na azerbajdžansko mesto številne civilne žrtve

Nasilni spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v sporni pokrajini Gorski Karabah se zaostrujejo. V raketnem napadu na azerbajdžansko mesto Gandža je bilo po zadnjih podatkih ubitih 13 civilistov, več kot 50 ljudi je bilo ranjenih, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo azerbajdžansko ministrstvo za izredne razmere.

Danes okoli polnoči je na drugo največje azerbajdžansko mesto Gandža padla prva raketa in popolnoma uničila vrsto hiš ter terjala več življenj, mnogi stanovalci, ki so v času napada spali, so bili ranjeni. Kasneje sta sledili še dve raketi, ena je zadela nek drug del Gandže, druga pa bližnje strateško pomembno mesto Mingecevir, kjer se nahaja pomemben jez. Poleg smrtnih žrtev in ranjenih so rakete povzročile veliko gmotno škodo na civilni infrastrukturi in prometu, so sporočile oblasti v Bakuju.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je na napad, ki ga je označil kot vojni zločin, odzval z grožnjo z maščevanjem. Kot je zatrdil v televizijskem nagovoru, se bo azerbajdžanska vojska »maščevala na bojišču« ter bo zavzela Gorski Karabah in armenske sile od tam pregnala »kot pse«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odzvala se je tudi Turčija – glavna zaveznica Bakuja, ki naj bi azerbajdžanskim silam pomagala celo na samem bojišču s svojimi plačanci – in prav tako ocenila, da je šlo za vojni zločin, ki bi ga morala mednarodna skupnost ostro obsoditi. »Armenija še naprej izvaja vojne zločine in pobija civiliste. Ostati tiho spričo te okrutnosti pomeni biti sokriv v teh zločinih,« je na Twitterju zapisal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu.

Tokratni napad je sicer že drugi napad na mesto z več kot 300.000 prebivalci. Pred šestimi dnevi je tja prav tako padla raketa, ki je terjala življenja desetih civilistov, številni so bili ranjeni.



Kot sicer poroča francoska tiskovna agencija AFP, je današnji napad sledil le nekaj ur po tem, ko so azerbajdžanske sile okrepile obstreljevanje prestolnice Gorskega Karabaha Stepanakert in bližnjega mesta Šuši, kjer živijo pretežno etnični Armenci. Očitno je šlo za povračilni napad, piše AFP, ki pa zaradi civilnih žrtev predstavlja resno zaostritev konflikta in spodkopava prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi pomirile razmere, še preden se v konflikt aktivneje vpleteta regionalni sili Rusija in Turčija.

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je sicer star že desetletja. Potem ko je krvava vojna terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile. Zadnja zaostritev konflikta, ki traja približno tri tedne, je najhujša po letu 2014. Doslej je bilo po poročanju AFP ubitih že več kot 700 ljudi, med njimi okoli 80 civilistov.

V tem času je uspelo azerbajdžanskim silam po več letih ali celo desetletjih ponovno prevzeti nadzor nad številnimi območji vzdolž bojne linije, kar je priznala tudi armenska stran.