Države G7 uvajajo nove sankcije proti Rusiji

18.37 Države G7 uvedle nove sankcije proti Rusiji

Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) je danes uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Gre za ukrepe na področju energetike, ki velja za glavni vir financiranja vojne v Ukrajini. Pred tem so se voditelji G7 preko videokonference pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

V skupni izjavi so ZDA, Kanada, Francija, Velika Britanija, Italija, Nemčija in Japonska napovedale nadaljnjo podporo Ukrajini in obsodile dejanja Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Ogorčeni smo nad številčno izgubo človeških življenj, napadom na človekove pravice in uničenje, ki ga za seboj puščajo ruska dejanja v Ukrajini,« so zapisale države G7.

Iz Bele hiše so še sporočili, da so se vse države danes zavezale, da bodo omejile uvoz ruske nafte oziroma to prepovedale. ZDA so sicer podobno prepoved uvoza že uvedle. Obenem pa so v Bruslju danes veleposlaniki članic razpravljali o možnosti prepovedi uvoza nafte, a zaenkrat še niso sklenili dogovora. Vprašljive ostajajo izjeme glede prepovedi uvoza za Madžarsko, Češko, Slovaško in Bolgarijo.

Predstavnik ameriške vlade je ob tem napovedal še prepoved poslovnih storitev za podjetja ali posameznike v Rusiji, to vpliva predvsem na sektor računovodstva, upravljanja, svetovanja in marketinga.

ZDA nameravajo poleg tega uvesti sankcije proti trem največjim ruskim televizijam, ki jih posredno ali neposredno nadzoruje Kremelj, to so Prvi kanal, Rusija 1 in NTV. Z omenjenimi televizijami ni več dovoljeno sodelovanje na področju oglaševanja ali jim pošiljati ameriško tehniko. Washington pa bo okrepil tudi nadzor izvoza med drugim to vpliva na področje lesarstva in industrijskih motorjev. Uvedli pa so še sankcije proti menedžerjem bank Sberbank in Gazprombank.

17.08 Kanadski premier si je v Irpinu ogledal grozote vojne

Kanadski premier Justin Trudeau je danes po poročanju medijev obiskal Irpin nedaleč od Kijeva, kjer naj bi ruske sile zagrešile vojne zločine. Župan Oleksandr Markušin je na uradnem profilu na družbenem omrežju objavil fotografije z obiska.

Ob fotografijah je župan zapisal, da je kanadski premier »prišel v Irpin, da bi si na lastne oči ogledal vsa grozodejstva, ki so jih ruski okupatorji povzročili našemu mestu«.

V uradu kanadskega premiera so potrdili, da je Trudeau v Ukrajini, navaja francoska tiskovna agencija AFP. »Premier je v Ukrajini, kjer se bo srečal s predsednikom Zelenskim in ponovno potrdil neomajno podporo Kanade ukrajinskemu ljudstvu,« so zapisali.

Po navedbah Markušina so Trudeauja popeljali na ogled predmestja, ki so ga ruske sile močno poškodovale v zgodnjih fazah vojaške operacije v Ukrajini, ki se je začela konec februarja. »Videl je ne vojaške objekte, temveč požgane in popolnoma uničene domove prebivalcev Irpina, ki so še do nedavnega uživali življenje in imeli načrte za prihodnost,« je zapisal.

Kanadski premier Justin Trudeau je obiskal Irpin. FOTO: Handout AFP

16.18 Jill Biden nenapovedano obiskala Ukrajino

Ameriška prva dama Jill Biden je danes nenapovedano obiskala Ukrajino, so sporočili iz Bele hiše. Prva dama se je danes sicer mudila na obisku na Slovaškem, kjer je skupaj s slovaškim premierjem Eduardom Hegerjem obiskala mejni prehod z Ukrajino v kraju Vyšne Nemecke, čez mejo v Ukrajini pa se je srečala z ukrajinsko prvo damo Oleno Zelensko.

»Želela sem priti na materinski dan. Zdi se mi pomembno, da pokažem ukrajinskemu ljudstvu, da se mora ta vojna končati, da je ta vojna kruta in da ljudstvo ZDA stoji ob ljudstvu Ukrajine,« je dejala Jill Biden novinarjem. V ZDA obeležujejo materinski dan na drugo nedeljo v maju.

Jill Biden je v Ukrajini preživela okoli dve uri. Z ukrajinsko prvo damo Oleno Zelensko se je srečala v šoli, ki jo uporabljajo kot zatočišče za razseljene civiliste. Šlo naj bi za prvi javni nastop ukrajinske prve dame od ruske invazije na Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije.

Olena Zelenska se je zahvalila kolegici za to pogumno dejanje. »Ker razumemo, kaj pomeni za prvo damo, da pride sem med vojno, ko se vojaške akcije dogajajo dnevno, ko sirene opozarjajo na napade vsak dan, tudi danes,« je dejala.

Ameriška prva dama je sicer na obisku Slovaškem, kjer je zjutraj v Košicah obiskala sprejemni center za begunce ter osnovno šolo, kjer so namestili ženske in otroke. Na meji z Ukrajino pa se je srečala z mejnimi stražarji, gasilci in prostovoljci, ki pomagajo beguncem, ko prečkajo mejo.

Jill Biden se je srečala z ukrajinsko prvo damo Oleno Zelensko. FOTO: Pool Reuters

15.18 Ukrajinske sile v jeklarni Azovstal se ne nameravajo predati

Ukrajinski vojaki, ki so se v obleganem Maruipolju zatekli v jeklarno Azovstal, so po poročanju AFP danes ponovno izjavili, da se ne nameravajo predati. Napovedali so, da se bodo borili, dokler bo potrebno. »Vsi pripadniki vojaškega osebja v garniziji Mariupolj smo bili priča vojnim zločinom, ki jih izvaja ruska vojska. Priče smo. Predaja ni opcija, ker Rusije naša življenja ne zanimajo,« je izjavil Ilja Samojlenko, častnik obveščevalne službe Azovskega bataljona.

Jeklarna Azovstal je zadnje območje ukrajinskega odpora v opustošenem pristaniškem mestu. Kot je dodal Samojlenko, so zaloge ukrajinske vojske v njej na koncu, a še imajo vodo, strelivo in osebno orožje. Zadnje civiliste oziroma starejše, ženske in otroke so z območja jeklarne evakuirali včeraj.

Jeklarna Azovstal v opustošenem Mariupolju. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

12.55 V Ukrajini danes hrvaški premier in predsednica nemškega parlamenta

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je danes pripotoval v Kijev, kjer se bo med drugim sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V Kijev je danes pripotovala tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas, ki se je srečala z ukrajinskim premierom Denisom Šmihalom in obeležila spomin na žrtve nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno

Zelenski je Plenkoviča seznanil s stanjem v državi in posledicami ruske invazije. »Ukrajinski narod in vojaki so pokazali izjemen odpor v obrambi svojih družin, domov in države,« je na Twitterju zapisal hrvaški premier. »Hrvaška ve, kako je biti žrtev vojaške agresije, in trdno stoji za Ukrajino in podpira njeno evropsko pot,« je dodal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.

Plenković se je sestal tudi s predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Po sestanku je povedal, da bo Hrvaška še naprej nudila politično, diplomatsko in drugo podporo ter parlamentarno sodelovanje, »še posebej glede evropske poti«. Pred tem je dejal, da se Zagreb zavzema, da bi Ukrajina dobila poseben status v EU.

Hrvaški premier naj bi danes obiskal še Irpin in Bučo v bližini Kijeva, od koder so poročali o vojnih zločinih. Na obisku ga spremlja minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman.

V Ukrajino je danes pripotovala tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas in se srečala z ukrajinskim premierom Šmihalom. Slednji je po srečanju zapisal na Twitterju, da Ukrajina plačuje visoko ceno za obrambo civiliziranega sveta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bärbel Bas je z vlakom dopoldne prispela v Kijev, kjer je sodelovala na slovesnostih v spomin na konec druge svetovne vojne v Evropi pred 77 leti. Z ukrajinskim kolegom Stefančukom je položila venec na grob neznanemu vojaku in se tako poklonila žrtvam nacistične Nemčije.

Dogodek je označila za zelo ganljivega. Kot je dejala, je velik korak, da lahko kot predstavnica države, odgovorne za drugo svetovno vojno z vsemi grozodejstvi, to stori skupaj s predsednikom ukrajinskega parlamenta.

Stefančuk se ji je zahvalil za obisk ravno na 8. maj. »Za nas je to resnično znak solidarnosti Nemčije z Ukrajino in ukrajinskim narodom,« je dejal.

12.15 Zelenski ob obletnici konca druge svetovne vojne potegnil vzporednico s trenutno vojno

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes objavil čustven video nagovor iz močno poškodovanega kijevskega predmestja Borodjanka in ob tem povlekel vzporednice med nemško zasedbo med drugo svetovno vojno in trenutno rusko invazijo. »V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma,« je dejal.

»Fanatična ponovitev tega režima, njegovih idej, dejanj, besed in simbolov. Noro podrobna izvedba njegovih grozodejstev in alibijev, ki naj bi temu zlu dali sveti namen,« je na črno-belem posnetku po navedbah nemške tiskovne agencije DPA še dejal Zelenski.

Rusko vodstvo je obtožil, da je z napadom na Ukrajino 24. februarja umaknilo iz protivojnih sloganov besedi »nikoli več« in ju nadomestilo z »lahko ponovimo«.

»V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma,« je dejal ukrajinski predsednik. FOTO: Reuters

Ob obletnici konca druge svetovne vojne je Zelenski še spomnil na prispevek Ukrajincev k zmagi koalicije proti nemškemu nacističnemu voditelju Adolfu Hitlerju. Država je trpela zaradi bombardiranj, streljanj in zasedbe, izgubila ljudi v koncentracijskih taboriščih in plinskih celicah, a je na koncu zmagala, je dejal.

V predhodnem prispevku je opozoril na rusko uničevanje kulturne dediščine v Ukrajini. Od začetka konca februarja so ruske sile napadle 200 krajev kulturne dediščine, je povedal v videu v soboto zvečer. »Na žalost se zlo vrača, ko ljudje ne spoštujejo pravic drugih ljudi, ne spoštujejo zakonov in uničujejo kulturo ... Rusko početje kaže, da zla ni mogoče enkrat za vekomaj premagati,« je dejal.

11.15 Vodja Cie: Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da si ne more privoščiti poraza v Ukrajini in zato vztraja pri vojni, hkrati pa ne kaže, da namerava Rusija uporabiti taktično jedrsko orožje, je v soboto na konferenci časnika Financial Times v Washingtonu povedal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns.

Kljub nezmožnosti ruskega zavzetja Kijeva in napredovanja ruskih sil v ofenzivi na Ukrajino Putin po ocenah Burnsa ni spremenil svojega prepričanja o možni prevladi ruske vojske nad ukrajinsko. »Mislim, da je utrjen v prepričanju, da si ne more privoščiti poraza,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dodal je, da ruskega predsednika »muči« Ukrajina že več let v »zelo vnetljivi kombinaciji zamere, ambicij in negotovosti«. Ukrajinski upor naj ga ne bi odvrnil, saj je »toliko stavil na odločitve, ki jih je sprejel na začetku te invazije«. »Mislim, da je zdaj prepričan, da mu bo krepitev sil še vedno omogočila napredek,« je dejal Burns, sicer nekdanji veleposlanik ZDA v Rusiji.

Povedal je še, da ameriške in druge zahodne obveščevalne agencije ne vidijo znakov, da bi bila Moskva pripravljena uporabiti taktično jedrsko orožje za zmago v Ukrajini ali ciljanje na podpornike Kijeva. »V obveščevalni skupnosti trenutno ne vidimo konkretnih dokazov, da bi Rusija načrtovala uporabo taktičnega jedrskega orožja.« »A glede na rožljanje z orožjem, ki ga slišimo pri ruskem vodstvu, ne moremo zanemariti teh možnosti. Zato ostajamo zelo pozorni,« je dodal.

Vojna v Ukrajini je po besedah Burnsa vznemirila Kitajsko, ki zdaj pozorno spremlja nauke iz te vojne. Ne verjame, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga odvrnila od želje po združitvi Tajvana s Kitajsko, če bo potrebno tudi s silo. So pa Peking po besedah Burnsa presenetili slaba predstava ruske vojske, upor Ukrajincev in močna podpora Zahoda Kijevu. »Mislim, da jih je presenetil način, kako je še posebej transatlantsko zavezništvo stopilo skupaj v ekonomskih sankcijah zoper Rusijo,« je dejal.

»Peking je vznemirilo dejstvo, da je to, kar je Putin storil, tesneje povezalo Evropejce in Američane. Mislim, da kitajsko vodstvo to pozorno spremlja, stroške in posledice morebitne uporabe sile za vzpostavitev nadzora nad Tajvanom,« je še povedal direktor Cie.

9.20 V napadu na šolo na območju Luganska domnevno več deset mrtvih

Ukrajinske oblasti po ruskem zračnem napadu na šolo na območju Luganska poročajo o domnevno do 60 mrtvih. Napad na šolo, kamor se je zateklo okoli 90 ljudi, se je zgodil v soboto popoldne. Ruske sile so medtem okrepile napade tudi drugod na območju Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zaenkrat so iz ruševin v kraju Bilogorivka potegnili dve trupli, je na Telegramu danes sporočil guverner regije Serhij Hajdaj. »Verjetno je mrtvih vseh 60 ljudi, ki so še pod ruševinami stavbe,« je dodal.

Po zračnem napadu na šolo je izbruhnil požar, stavba pa se je porušila. Reševalcem je doslej uspelo rešiti 30 ljudi, med katerimi jih je bilo sedem poškodovanih.

Bilogorivka je od hudo uničenega Lisičanska oddaljena okoli deset kilometrov. Iz območja Luganska so v soboto poročali še o najmanj šestih mrtvih, med njimi dveh otrocih.

Ruska vojska stopnjuje napade tudi drugod na območju Donbasa, tako ji je uspelo prevzeti nadzor nad več območji, je danes sporočil ukrajinski generalštab. »V smeri Limana je sovražnik z napadi osvojil severni del Šandrigolova,« so sporočili.

Rusi so napade okrepili tudi v smeri Severodonecka, Popasne in Avdijivke. Obenem pa nadaljujejo obleganje jeklarne Azovstal v Mariupolju, od koder so v soboto evakuirali vse ženske, otroke in starejše.

Ukrajinska stran si medtem prizadeva doseči osvoboditev Hersona na jugu države. »Ne bo Ljudske republike Herson,« je zagotovil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Ponoči so opozorilne sirene sicer med drugim zbudile prebivalce Kijeva, Lvova, Harkiva, Donecka, Odese. Ukrajinske oblasti svarijo pred okrepitvijo napadov v povezavi s prihajajočim ruskim obeležjem dneva zmage v ponedeljek, ko se spominjajo zmage sovjetske vojske v drugi svetovni vojni.