V iskanju »nemškega« islama razprave o mošejskem davku

Berlin – Številne težave, povezane z muslimansko vero, prinašajo Nemčiji nove pobude za bolj nemški in evropski islam. Vse več politikov vladajočih in drugih parlamentarnih strank se zavzema za mošejski davek po zgledu cerkvenega, ki naj opravi z odvisnostjo od držav, kot sta Turčija in Savdska Arabija.

Pripadniki nemških krščanskih veroizpovedi že vse od 19. stoletja plačujejo cerkveni davek, po letu 1949 v Zahodni Nemčiji in zdaj v vsej to zanje počne država, mnogi politiki in drugi pa bi nekaj podobnega radi tudi za pripadnike islamske vere. Največje število nemških mošej upravlja turško združenje Ditib, ki velja za podaljšano roko turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, njeni imami pa so turški državni uradniki, sporno je tudi vpletanje Savdske Arabije in nekaterih drugih zalivskih držav. A financiranje izključno s prispevki članov prinaša težave, bi lahko rešitev prinesel mošejski davek?

Konec decembra so mediji tako razumeli liberalno berlinsko imamko Seyran Ateş, ki pri petinpetdesetih letih že dolgo prestopa meje običajnega v islamski veri in življenju. V njeni »gastarbajterski« družini je bila hčeri turške matere in kurdskega očeta namenjena tradicionalna ženska vloga, če ne, so padali udarci, zato je pred študijem prava prekinila stike z družino in se preživljala s svetovanjem muslimanskim žrtvam družinskega nasilja.

Pri tem delu jo je leta 1984 huje ranil atentator njene stranke, po odprtju liberalne mošeje Ibn Rušda in Goetheja, ki se zavzema za sodobnejši islam, pa mora biti zaradi groženj s smrtjo varovana dan in noč. Seyran Ateş se zavzema za končanje prisilnega ločevanja žensk in moških, ustvarjanja paralelnih družb in širjenja sovraštva do Nemcev in Nemčije v islamskih skupnostih, a zdaj namesto mošejskega davka, ki bi zahtevalo pravne spremembe islamskih skupnosti, predlaga boljše reguliranje obstoječe dajatve zakat.

Številne nemške stranke bi šle rade korak naprej, med njimi CDU/CSU notranjega ministra Horsta Seehoferja, saj odločno obsojajo vmešavanje neliberalnih držav prek financiranja mošej tudi na druge vidike islamskega življenja v državi. Poleg tega nekateri islamski priseljenci z zastarelimi predstavami življenja v visoko razviti in demokratični evropski državi prinašajo resne težave, a ker so v federalni Nemčiji za takšne spremembe pristojne dežele, bo do mošejskega davka še dolga pot. Zaradi v tem primeru nujne pravne izenačitve med cerkvami in islamskimi društvi ga zavrača tudi do islama kritična Alternativa za Nemčijo.