V Iranu razpustili moralno policijo, a to ne pomeni konca nošenju hidžaba

 V Iranu so po navedbah generalnega državnega tožilca razpustili moralno policijo, ki je bila odgovorna predvsem za zagotavljanje spoštovanja pravil oblačenja žensk. Iran je danes tudi napovedal ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste, ki v državi potekajo že več kot dva meseca. »Moralna policija je bila razpuščena,« je dejal generalni državni tožilec Mohamed Džafar Montazeri.

Razpustili so jo po več kot dveh mesecih protestov, ki so v Iranu izbruhnili, potem ko je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini. Moralna policija jo je aretirala zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab. »Moralna policija nima nič skupnega s sodstvom in odpravili so jo tisti, ki so jo ustanovili,« je v soboto zvečer dejal generalni državni tožilec. Čeprav je bila moralna policija razpuščena, se bo s tem družbenim izzivom še naprej ukvarjal pravosodni organ, je napovedal.

Iran je danes tudi napovedal ustanovitev preiskovalnega odbora za razjasnitev razlogov za proteste. Vendar pa v odboru ne bodo sodelovali ne protestniki ne kritiki sistema, je sporočil notranji minister Ahmad Wahidi.

Po poročanju iranskih medijev se je iranski predsednik Ebrahim Raisi danes na kriznem vrhu sestal tudi z več ministri. Na dnevnem redu srečanja v parlamentu v Teheranu je bil tudi najnovejši razvoj dogodkov v državi. Po mnenju opazovalcev razpustitev moralne policije ne bo pomenila konca obveznega nošenja hidžaba, vendar bi lahko predstavljala delni uspeh ženskega gibanja v Iranu. Od začetka protestov v Iranu številne ženske, zlasti v velikih mestih, vse bolj opuščajo nošenje obvezne naglavne rute in islamska pravila oblačenja.

Moralno policijo so razpustili po več kot dveh mesecih protestov. FOTO: Atta Kenare/AFP

Po islamskih zakonih morajo ženske v javnosti nositi naglavno ruto ter dolg, ohlapen plašč, ki zakriva lase in telo. Ta zakon je že več kot 40 let del družbenopolitične doktrine islamskega sistema, da bi, kot navaja, »rešil državo in ljudi pred zahodno kulturno invazijo«.

Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo v Iranu od začetka protestov ubitih približno 470 protestnikov, od tega 64 otrok in 60 pripadnikov varnostnih služb. Uradni podatki o tem so sicer različni: varnostni svet govori o 200, poveljnik revolucionarne garde pa o 300 mrtvih.

Poleg tega je bilo v zadnjih dveh mesecih aretiranih na tisoče ljudi, med njimi študenti, novinarji, športniki in umetniki. Nekatere protestnike so revolucionarna sodišča že obsodila na smrt. Od ponedeljka naprej so po vsej državi načrtovani novi protesti in po navedbah opozicije tudi stavke.