V Bolgariji glede na vzporedne volitve v vodstvu stranka Borisova

Na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Bolgariji je glede na izide vzporednih volitev največ glasov, 25 odstotkov osvojila desnosredinska GERB nekdanjega premiera Bojka Borisova. Na drugem mestu ji z 19 odstotki sledi stranka Nadaljujemo spremembo (PP) Kirila Petkova, ki je vlado vodil do poletja.

V parlament v Sofiji naj bi se glede na vzporedne volitve inštituta Alpha Research uvrstilo sedem strank. Liberalna Stranka turške manjšine DPS naj bi s 14,4 odstotka podpore postala tretja najmočnejša stranka.

Proruski socialisti (BSP) so z 10,2 odstotka glasov zdrsnili na četrto mesto. Evroskeptična in proruska stranka Preporod, ki je bila doslej najmanjša stranka v parlamentu, je osvojila prav toliko, približno 10 odstotkov podpore.

Proevropsko zavezništvo Demokratična Bolgarija naj bi glede na izide vzporednih volitev prejelo 7,9 odstotka glasov. Nekoliko presenetljivo pa je vstop v parlament znova uspel tudi stranki Obstaja takšen narod (ITN), zaradi katere je padla prejšnja vlada. Prejela naj bi 4,2 odstotka glasov, izide vzporednih volitev povzemajo tuje tiskovne agencije.

Agencija za raziskavo javnega mnenja Gallup vstop v parlament napoveduje še konservativni proruski stranki Zagon Bolgarije, ki je sicer glede na vzporedne volitve tik nad štiriodstotnim parlamentarnim pragom.

Padec vlade junija

Volitve so potekale, potem ko junija vlada Kirila Petkova ni prestala glasovanja o nezaupnici. Državo je Petkov sedem mesecev vodil v štiričlanski koaliciji, v kateri sta bili med drugim še stranki BSP in Demokratična Bolgarija.

Zmago so stranki GERB napovedovale že predvolilne ankete, a bo kljub visoki podpori volivcev težko oblikovala vladajočo koalicijo, saj je politično izolirana, ker ji vse tekmice pripisujejo odgovornost za hudo korupcijo med njeno desetletno vladavino.

Današnje volitve so bile v Bolgariji že četrte v dveh letih. Politični analitiki ocenjujejo, da bo v Bolgariji po volitvah tudi tokrat praktično nemogoče oblikovati stabilno vlado, in napovedujejo, da bodo državljani najrevnejše članice EU v začetku prihodnjega leta že petič šli na volišča.

Volilno kampanjo so zasenčile vojna v Ukrajini ter z njo povezani energetska kriza in 17,7-odstotna inflacija. Bolgarska družba je poleg tega po začetku ruske invazije v Ukrajini vse bolj razdeljena na ljudi, ki so Rusiji naklonjeni, in tiste, ki ji niso.