Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Vzrok za eksplozijo tuje vmešavanje ali malomarnost

Število mrtvih v uničujoči eksploziji je naraslo na 149.
Po torkovi eksploziji je brez domov ostalo več sto tisoč prebivalcev Bejruta. FOTO: Patrick Baz/AFP
Po torkovi eksploziji je brez domov ostalo več sto tisoč prebivalcev Bejruta. FOTO: Patrick Baz/AFP
S. S., Ka. M.
7. 8. 2020 | 08:37
7. 8. 2020 | 16:01
2:35
V Bejrutu so po uničujoči eksploziji 2750 ton nepravilno shranjenega amonijevega nitrata vzniknili protesti. Mnogi namreč menijo, da je malomarnost vlade privedla do tragedije, v kateri je umrlo vsaj 149 ljudi, več kot 5000 oseb je ranjenih. Mnoge še pogrešajo, saj še niso očistili vseh ruševin, eksplozija je namreč izbrisala dobršen del ulic. 

Libanonski predsednik Michel Aoun je danes komentiral, da je vzrok za eksplozijo bodisi tuje vmešavanje (raketni oziroma bombni napad) bodisi malomarnost pri skladiščenju vnetljivega amonijevega nitrata v bejrutskem pristanišču. Po navedbah STA je v televizijskem intervjuju predsednik dejal še, da je v četrtek francoskega predsednika Emmanuela Macrona med obiskom v Bejrutu prosil za fotografije iz zraka. Tako bi lahko ugotovili, ali so bili v času eksplozije v zračnem prostoru letala ali rakete.



​V protestih, ki so izbruhnili v Bejrutu, so policisti aretirali 16 oseb. Dva uradnika, poslanec Marwan Hamadeh in libanonska veleposlanica v Jordaniji Tracy Chamoun, sta odstopila, saj hočeta s tem pokazati, da se mora oblast menjati. Tudi francoski predsednik Macron, ki je včeraj obiskal mesto, meni, da se morajo stvari spremeniti.  

Protestniki zahtevajo spremembo. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
Protestniki zahtevajo spremembo. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters


Protestniki so se spopadli s policijo, ta je odgovorila s solzivcem. Skupine ljudi so se zbrale pred parlamentom, kjer so zagoreli ognji, v policijo pa so protestniki metali kamenje. »Tega ne moremo več prenašati. To je to. Ves sistem mora iti,« je dejal 30-letni Mohamad Sujur.

Protesti na ulicah in jezni zapisi na spletnih omrežjih kažejo, da bi se lahko znova obudilo gibanje, ki se je pojavilo oktobra lani, ki pa je zaradi ekonomske krize in epidemije koronavirusa zamrlo.
 
Premier Hasan Diab in predsednik Aoun sta sicer obljubila, da bodo odgovorni sedli pred roko pravice, ki pa v Libanonu ne uživa veliko ugleda in zaupanja. Vodilni razred se namreč sooča z obtožbami o korupciji. 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine