Zmerjanje z izdajalci v ameriškem senatu

New York – Prvi dan procesa proti predsedniku Donaldu Trumpu so republikanski in demokratski senatorji soglašali samo o pici za večerjo, pa še to so jedli vsak na svojem koncu kongresne stavbe. Vse drugo, od pravil sojenja do obtožnice, je v ameriškem senatu predmet ogorčenih spopadov po strankarski ločnici in tako bo najverjetneje tudi naprej.  Na koncu so se še medsebojno ozmerjali z izdajalci in lažnivci, tako da jih je moral predsednik ustavnega sodišča John Roberts opozoriti na primerno obnašanje v najvišjem zakonodajnem telesu države.



Demokratska večina v predstavniškem domu je Trumpa zaradi prošenj ukrajinskemu kolegu, naj uvede preiskavo proti demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu, obtožila zlorabe položaja, zaradi preprečevanja pričanj tesnih sodelavcev pa so dodali še obtožbo oviranja preiskave. Sojenje pa je po ameriški ustavi v pristojnosti senata, v katerem imajo večino republikanci, in prvi dan je potekal v znamenju demokratskega nasprotovanja pravilom republikanskega prvaka Mitcha McConnella. Nihče ne bo senatu diktiral postopka, če je bil ta dober za Billa Clintona, bo dober tudi za Donalda Trumpa, je poudaril 77-letni senator iz Kentuckyja.



Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer je odgovoril z očitki na račun republikanskih pravil sojenja, ki so po njegovem nacionalna sramota. Proces naj bi bil namenjen prikrivanju, in ne odkrivanju storjenih dejanj, 69-letni senator iz New Yorka pa je predsednika Trumpa osumil kar zločina proti demokraciji. Schumer je vložil že vrsto zahtev za pričanja vseh pristojnih v Beli hiši in širši administraciji, ki so imeli karkoli s Trumpovo politiko do Ukrajine, ter za dokumente Bele hiše, State Departmenta in drugih pristojnih o tem, vsaki zahtevi je sledila dveurna razprava. Republikanci so zavrnili vse Schumerjeve zahteve.

Demokrati bi še posebej radi izprašali šefa predsednikovega kabineta Micka Mulvaneyja, ki se je že zapletal med zagovarjanjem Trumpovih prošenj ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu za preiskavo nekdanjega demokratskega podpredsednika in njegovega sina Hunterja. Ta je v upravnem odboru ukrajinskega proizvajalca zemeljskega plina Burisma Holdings brez kakršnih koli kvalifikacij vlekel visoko plačo v obdobju, ko je njegov oče pomembno vplival na ameriško politiko do te države ter celo dosegel odstranitev tožilca, ki je preiskoval sinovo podjetje.



Demokrati poudarjajo očitke koruptivnosti na račun nekdanjega kijevskega tožilca Viktorja Šokina ter odločno nasprotujejo republikanskim prizadevanjem za zaslišanje Bidna mlajšega in poleg njega še žvižgača afere, ki naj bi v preteklosti sodeloval z Bidnom starejšim. Zavajanje se jim zdi tudi Trumpovo prizadevanje za ukrajinsko preiskavo »izginulega« demokratskega strežnika med predvolilno kampanjo 2016. Zato pa so celo glavnega pravnika Bele hiše Pata Cipolloneja obtožili, da bi moral nastopiti kot priča, in ne vodja predsednikove obrambe.

Oče desetih otrok je isto zahteval za demokratskega tožilca Adama Schiffa, ki je v predstavniškem domu vodil preiskavo proti Trumpu, ter za absurdne razglasil demokratske zahteve za zaslišanje predsednikovih sodelavcev. Poudaril je, da so demokrati med lastno preiskavo v predstavniškem domu raje umaknili tožbe proti Mulvaneyju, nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost Johnu Boltonu in drugim z morebitnimi insajderskimi informacijami o zadrževanju vojaške pomoči Ukrajini, saj naj bi vedeli, da jim nobeno sodišče ne bi ugodilo, v kongresu pa poskušajo poteptati neodvisnost posameznih vej oblasti.



Pat Cipollone je obsodil prizadevanja za razrešitev predsednika v predvolilnem letu: »Nočejo ukrasti le enih volitev, ampak dvoje!« Opozoril je, da je predsednik sam objavil prepis spornega telefonskega pogovora z Zelenskim, kar je diplomatski precedens, sploh pa je ukrajinski predsednik sam zanikal pritiske. Demokrat Schiff si je poskušal predstavljati, če bi lahko Zelenski sploh izjavljal drugače. »Si lahko predstavljate učinek tega? 'Res smo čutili pritisk, a smo v vojni z Rusijo in potrebujemo milijonsko pomoč'. Vsakdo, ki je v zadnjih treh letih opazoval predsednika, ve, kako maščevalen je lahko.«

Drugi republikanski zagovornik Jay Sekulow se je raje norčeval iz demokratskega zadrževanja obtožnice po hitenju k njej v predstavniškem domu. »Ko se ni posrečila preiskava o Rusiji, so jo spremenili v ukrajinski quid pro quo, ko tega niso mogli dokazati, so navajali podkupovanje, izsiljevanje, izdajo.« Ukrajina je na koncu dobila svojo vojaško pomoč, ne da bi se lotila preiskave Joeja in Hunterja Bidna, zato demokrati v obtožnico niso mogli zapisati pravno utemeljenega zločina. V svoje argumente še niso prepričali nobenega republikanskega kongresnika, potem ko je michiganski Justin Awash prestopil med neodvisne, niti tistega dela javnega mnenja, ki ni bilo že prej naklonjeno razrešitvi. A so nekateri republikanski senatorji politično bolj ranljivi kot drugi. Tudi Susan Collins iz Maina, ki jo najbolj pogosto omenjajo kot takšno, pa je prvi dan sojenja v senatu volila skupaj s strankarskimi kolegi, pa čeprav Trumpovi nasprotniki upajo, da bo drugače v prihodnjih dneh.



Za zdaj so republikanski senatorji ostali tesno ob strani svojega predsednika, od stotih iz obeh strank pa so mnogi proti vzhodnoameriškemu večeru že podpirali težke glave in skrivali zehanje. Pravila sojenja v senatni dvorani prepovedujejo kavo, prenosne telefone in glasne pogovore, dovolj je le sveže vode, pa čeprav se je po tvitih sodeč vsaj eden od stotih senatorjev, pensilvanski republikanec Pat Toomey, dobro založil s čokoladnimi in drugimi bomboni. Proces bo najbrž še posebej naporen za štiri senatorje, ki so že praznovali osemdeseti rojstni dan. Vsaj republikanec iz Oklahome Jim Inhofe je prestal že zadnji poskus razrešitve predsednika ZDA, ko so zaradi intimnega razmerja s praktikantko Monico Lewinsky in laganja o tem na političnem majhnem ognju cvrli demokratskega predsednika Billa Clintona, demokratska tožilka Zoe Lofgren, kalifornijska članica predstavniškega doma, pa je sodelovala celo pri preiskavi republikanskega predsednika Richarda Nixona.