Ustavno sodišče pomaga pri samomoru

Paragraf , ki je bil v zakonik umeščen leta 2015, po mnenju sodišča ljudem jemlje pravico, da sami odločijo o svoji smrti. Pravica se ne nanaša le na neozdravljivo bolne, po nemški ustavi ima namreč vsak pravico odločati v svoji smrti, kar po mnenju ustavnega sodišča pomeni tudi pravico, da pri tem sprejme pomoč drugih.

Paragraf 217 nemškega kazenskega zakonika je z do tri letno zaporno kaznijo grozil vsakomur, ki bi pomagal pri samomoru. Vendar tudi med stroko ni bilo soglasja ali zakon prepoveduje tudi svetovanje kako življenje končati ali celo omembo, da je to mogoče storiti.



V zadnjih petih letih so zato številni na smrt bolni Nemci po odrešitev muk umiranja potovali na Nizozemsko ali v Švico, kjer je pomoč pri samomoru legalna, kar pa bolnikom predstavlja logistično in finančno breme. Pobudo za presojo ustavnosti zakona so zato podali bolniki in zdravniki. Vsaki obliki pomoči pri samomoru pa nasprotujeta zlasti katoliška in protestantska cerkev.

Odločitev ustavnega sodišča, da je prepoved pomoči pri samomoru neustavna, pa ne vpliva na prepoved evtanazije. Ta v Nemčiji ostaja kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do pet let.