Usodno predsedniško soočenje v Atlanti, demokrate zaradi Bidna zgrabila panika

Če bi pogledi ubijali, bi na odru prvega predsedniškega soočenja med demokratskim predsednikom Joejem Bidnom in njegovim republikanskim predhodnikom ter izzivalcem Donaldom Trumpom v atlantskem studiu televizijske družbe CNN ležala trupla. Pravila soočenja so prepovedala seganje v tekmečevo besedo, Biden in Trump pa sta z vsako besedo, z vsakim pogledom kazala osebno sovraštvo in zelo različne gospodarske, socialne in druge politike.

Milijoni Američanov so pred svojimi televizijskimi ekrani najprej ocenili fizično pripravljenost 81-letnega predsednika in njegovega 78-letnega izzivalca in po prepričanju komentatorjev CNN je demokratski tabor zagrabila panika. Po teh informacijah mnogi ne verjamejo, da bo lahko Biden še štiri leta vodil ZDA. Nekaj točk naj bi pridobil z zagovorom pravice do prekinitve nosečnosti in svoje gospodarske politike, celo običajno naklonjeni New York Times pa je poročanje o soočenju najprej naslovil z »Biden se je mučil v prepirljivi razpravi s Trumpom.«

Ni videti, da bi mu pomagale sedemdnevne priprave v Camp Davidu, še posebej na začetku se je s šibkim glasom zapletal v slabo razumljive besedne zveze. Po drugi strani pa Donald Trump po veliko bolj prepričljivih odgovorih na prva vprašanja ni prestopil v višjo politično prestavo z razlago lepše prihodnosti v primeru njegovega ponovnega vstopa v Belo hišo in šele prihodnje raziskave javnega mnenja bodo pokazale, če bo s svojim nastopom pridobil neodločne volivce. Mnogi dvomijo, da jih bo.

Gledanje soočenja v New Yorku. FOTO:  Michael M. Santiago Getty Images Via Afp

Pred prvim televizijskim soočenjem so raziskave javnega mnenja v večini prednost dajale Trumpu, znani raziskovalec javnega mnenja Nate Silver je že napovedal njegovo prepričljivo zmago. Čeprav priznava, da se lahko v prihodnjih mesecih še marsikaj spremeni, republikancu daje 65,7 odstotno verjetnost za zmago, Bidnu le 33,7 odstotno. Po raziskavi Washington Posta in univerze George Mason 38 odstotkov vprašanih v odločilnih nihajočih zveznih državah Arizoni, Georgii, Michiganu, Nevadi in Wisconsinu v prejšnjem republikanskem predsedniku vidi celo boljšega branika demokracije, le 29 odstotkov to vidi v sedanjem demokratskem. Biden velik del svoje predvolilne kampanje vodi z obtožbo na račun domnevne avtoritarnosti svojega nasprotnika, Trump pa vrača z obtožbami pravne vojne demokratskih tožilcev in sodnikov proti sebi. V procesih, ki so za polovico prebivalstva in številne pravnike za lase privlečeni, mu grozi do 700 let zapora.

Številni opazovalci verjamejo, da je prav »pravna vojna« mnoge volivce zgrnila okrog Trumpa, še več prednosti pred Bidnom naj bi mu zagotovilo »občuteno gospodarstvo«. Vrednost ameriških borz narašča in v običajnih časih bi to zadostovalo za zadovoljstvo z aktualnim predsednikom Bidnom, neznanska draginja, ki je v minulih treh letih cene hrane, goriva, bivanja in drugega povečala za dvajset do štirideset odstotkov, pa k Trumpu zgrinja delavski razred vseh barv kože, tudi med tradicionalno demokratskimi afriškimi in južnoameriškimi Američani. Mnogi si želijo nizke inflacije in obrestnih mer ter nižanja neenakosti iz njegovih let v Beli hiši pred izbruhom pandemije in ne verjamejo šestnajstim Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, ki so se spet zavzeli za Bidna. Spomnijo se, da ti na začetku Bidnove vladavine niso prepoznali nevarnosti inflacije.

Prestopi ameriške meje v Arizoni. FOTO: Brandon Bell Getty Images Via Afp

Trump obljublja tudi izgon desetih in več milijonov migrantov, ki so pod Bidnom neovirano prestopili južno mejo z Mehiko ter še poslabšujejo položaj v demokratsko vodenih mestih, ki so se razglasila za zatočišča. Na zvezni ravni odmeva vsak zločin novih migrantov, med njimi še posebej posilstva in umori, na lokalnih pa prišleki odvzemajo sredstva za druge dele družbe. Republikanci demokrate sumijo uvažanja volivcev za prihodnje predsedniške zmage, mogoče pa že tudi za sedanjo.

Biden je poskušal zagovarjati svoje več kot triletno delo v Beli hiši. Nasprotnika je obtožil, da mu je zapustil propadlo gospodarstvo ter še takšno, ki naj bi koristilo predvsem bogatim. Poudaril je svoja prizadevanja za nižanje cen zdravil in tudi sicer za dostopnost zdravstvenega zavarovanja. A je Trump na vse to odgovarjal nevarnostmi navala migrantov ter poudarjanjem »najboljšega gospodarstva v zgodovini« v svojem času v Beli hiši. Delovna mesta naj bi izgubil le zaradi pandemije in so se po njej hitro vrnila, Biden pa to šteje med svoje zasluge.

Demokratska podpredsednica Kamala Harris. FOTO: Kevin Dietsch Getty Images Via Afp

Demokratskemu predsedniku je po soočenju v bran stopila podpredsednica Kamala Harris, ki je Trumpa obtožila laganja o vsem, republikanec pa je že v soočenju opozoril, da je nekdanja kalifornijska pravosodna ministrica, za drugi najvišji položaj ZDA izbrala predvsem zaradi svojega spola in barve kože, še bolj nepriljubljena od Bidna.

Demokratska stran je bila morda uspešnejša v zagovoru zvezne pravice do umetne prekinitve nosečnosti, ki je izjemno pomembna za številne volivce ter še posebej volivke. Biden je Trumpa obtožil, da jo bo še bolj omejil, Trump je poudarjal, da je sodni preklic razsodbe Roe proti Wadu odločitev le premaknil v zvezne države. Poskušal je prepričevati, da se demokrati zavzemajo za splav vse do rojstva in celo po njem, a ga je Biden zavrnil.

Demokratska tiskovna konferenca na stopnicah kongresa ob obletnici spreobrnitve razsodbe o pravici do splava Roe proti Wadu. FOTO: Samuel Corum Getty Images Via Afp

Ostre obtožbe z elementi osebnih napadov so se nadaljevale tudi po selitvi razprave na svet in ameriško zunanjo politiko. Trump je Bidna obtoževal krivde za vse vojne v svetu po njegovem katastrofalnem umiku iz Afganistana, brez tega po njegovem ruski predsednik Vladimir Putin ne bi napadel Ukrajine in Hamas ne Izraela.

Biden je spomnil na njegovo povabilo Putinu, naj napade Natove države, Trump se je zagovarjal, da je omenjal le tiste, ki ne plačujejo dovolj za obrambo, sploh pa naj bi se zaradi njegovih pritiskov močno okrepila moč zahodne vojaške zveze. Biden je napadal naprej z očitki, da je Trump padle ameriške vojake imenoval zgube, Trump je zanikal, da bi kdajkoli rekel kaj takšnega. 

Trump je po končanju soočenja takoj odkorakal z odra, njegova slovenska soproga Melania ga ni spremljala v Atlanti. K Bidnu je, nasprotno, takoj pristopila prva dama Jill, a je vprašanje, če bo podoba združenega prvega ameriškega para odpravila demokratske dvome o svojem predsedniškem kandidatu. 

Prvo televizijsko soočenje tokratne ameriške predsedniške tekme je potekalo nenavadno zgodaj v predvolilni kampanji, po nekaterih prepričanjih zato, da bi lahko demokrati Bidna v primeru katastrofalnega nastopa zamenjali z drugim predsedniškim kandidatom. Demokrati bodo morali zdaj presoditi, ali je nastopil trenutek resnega pogovora s svojim predsednikom, saj je na raziskavi javnega mnenja CNN 67 odstotkov vprašanih boljši nastop pripisalo Trumpu.

Predsednik Joe Biden in prva dama Jill po soočenju. FOTO: Mandel Ngan/Afp

Kot rečeno, pa je do ameriških volitev še nekaj mesecev, in poleg vodilnih predsedniških kandidatov bodo morda nanje vplivali tudi drugi. V drugi ligi največ pozornosti vzbuja tretji predsedniški kandidat Robert F. Kennedy mlajši, nekdanji demokrat, ki nastopa kot neodvisni.

Sin nekdanjega pravosodnega ministra Roberta Kennedyja in nečak predsednika Johna Kennedyja ni smel v CNN-novo studio, saj tako kot kandidatka stranke zelenih Jill Stein in še en neodvisni kandidat Cornel West na pomembnih raziskavah javnega mnenja ni prejel več kot petnajst odstotkov. To pa ne pomeni, da z devetimi odstotki volilnega telesa ne bo mešal štren vodilnima tekmecema.