Usoda Riada trdno v rokah Ankare

Preiskava umora savdskega novinarja Džamala Hašodžija dobiva vse bolj političen predznak. To s svojim preciznim doziranjem informacij posredno potrjuje tudi uradna Ankara, ki ključnih dokazov za zdaj še noče deliti s svetom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v nastopu pred parlamentom podal več informacij in obtožb v zvezi s preiskavo umora savdskega novinarja, a niti besede spregovoril o najbolj obremenilnih video in avdio posnetkih Hašodžijeve eksekucije. Tako nismo izvedeli nič novega o domnevnem avdio posnetku umora, o vsebini katerega so doslej neuradno govorili turški preiskovalci, niti o videoposnetku transporta novinarjevega trupla iz prostorov savdskega konzulata v Istanbulu.

Oba dokaza bi zelo verjetno razkrila identiteto morilcev, s tem pa tudi pomagala odgovoriti na vprašanje, ali je bila novinarjeva smrt načrtovan atentat ali pa je bila, kot vztrajajo v Riadu, le posledica spodletelega zaslišanja, ki so jo storilci v paniki poskušali prikriti.
 

Razlage v navskrižju z dokazi

V nastopu, ki je po pričakovanjih pritegnil znatno mednarodno pozornost, Erdoğan ni želel vnaprej razkriti vseh svojih adutov. Povedal je natanko toliko, kolikor je ustrezalo njegovim interesom. Predvsem pa je pokazal, da je Ankara tista, ki obvladuje položaj, in tista, ki ga lahko po potrebi še dodatno zaplete.

Hašodžijev umor je označil za skrbno načrtovano politično operacijo, v kateri je sodelovalo vsaj 15 savdskih državljanov, med njimi obveščevalni agenti in forenziki, ki so v Istanbul dopotovali le dan pred novinarjevim izginotjem. Savdska Arabija je po besedah turškega predsednika naredila pomemben korak, ko je priznala odgovornost za umor. Toda njene razlage, da je bil novinar pomotoma zadavljen, zavit v preprogo in predan lokalnemu sodelavcu, ki se je njegovega trupla nato znebil, so po mnenju Erdoğana nezadovoljive in v navskrižju z dosedanjimi ugotovitvami turških preiskovalcev.



Kriminalistična preiskava se je v zadnjih dneh usmerila v okolico Istanbula, kjer so preiskovalci iskali Hašodžijevo truplo, danes pa so v privatni podzemni garaži odkrili zapuščen savdski mercedes z diplomatskimi registrskimi oznakami. V njem naj bi našli kovčke z novinarjevimi osebnimi predmeti.

Gre za najnovejši kos sestavljanke, iz katera pa še vedno zeva kar nekaj pomembnih lukenj. Hašodži je savdski konzulat prvič obiskal 28. septembra, da bi zaprosil za dovoljenje za poroko. Drugega oktobra je vnovič vstopil v prostore konzulata, a se jih iz njih ni več vrnil. Med njegovim prvim in drugim obiskom je manjša skupina savdskih državljanov odšla v gozd Belgrad, domnevno zato, da bi našli kraj, kjer bi lahko kasneje odvrgli njegovo truplo. Savdijci naj bi pred Hašodžijevo vrnitvijo tudi odstranili trde diske iz varnostnih kamer v konzulatu - še en potencialen dokaz, da je šlo za naklepen umor. Po novinarjevem izginotju so varnostne kamere v bližini konzulata posnele moškega, za katerega se domneva, da se je sprehajal v njegovih oblačilih in se predstavljal kot izginuli.
 

Erdoganov edinstven položaj

Savdski organi so v povezavi z umorom pridržali osemnajst oseb, od tega petnajst, ki so bile v času Hašodžijevega izginotja v Istanbulu. Med tarčami preiskave se je po poročanju Reutersa znašel tudi Saud al Kahtani, eden od najbližjih sodelavcev savdskega princa Mohameda bin Salmana (MbS). Po navedbah neimenovanih virov naj bi Kahtani prek internetne video povezave usmerjal Hašodžijev umor.



V Riadu vztrajajo, da bodo kaznovali novinarjeve morilce, ne glede na to, kako visok položaj zasedajo. To je minimum, ki ga od kraljevine zahtevajo v Ankari. »Od Savdske Arabije pričakujemo, da bo razkrila odgovorne za umor – od tistih na najvišjih do tistih na najnižjih položajih – in jih postavila pred roko pravice,« je poudaril turški predsednik in dodal, da bi sojenje lahko potekalo v Turčiji, glede na to, da se je umor zgodil v Istanbulu.

Erdoğan je v svojem nastopu povedal, da verjame v iskrenost savdskega kralja Salmana. Pomena te njegove izjave vsekakor ne gre podcenjevati; s tem je nakazal, da iz Hašodžijevega umora ni pripravljen ustvariti neposrednega diplomatskega konflikta s Savdsko Arabijo. Turkovo precizno doziranje dokazov in obtožb kljub temu namiguje, da se v ozadju preiskave umora odvija geopolitična igra, cilj katere je na dolgi rok zmanjšati moč in vpliv problematičnega savdskega princa ter morebiti celo izsiliti njegovo zamenjavo.

Analitiki ugotavljajo, da se je Erdoğan znašel v edinstvenem položaju, v katerem lahko osramoti tako Savdsko Arabijo kot njene zahodne zaveznice, če mu uspe dokazati, da je naročilo za umor prišlo iz krogov blizu prestolonaslednika.