Umrla je Madeleine Albright

Umrla je nekdanja državna sekretarka ZDA Madeleine Albright, poročajo tuje novinarske agencije, ki se sklicujejo na njeno družino. Stara je bila 84 let. Bila je prva ženska v ameriški politični hierarhiji, ki ji je pripadel položaj državne sekretarke, voditeljice State Departmenta v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona. 

Z imenom Marie Jana Korbelová se je leta 1937 rodila v Pragi, a je morala prvo domovino Češkoslovaško že kot otrok zapustiti zaradi nacizma. Njena družina je postala begunska. Nekaj let po drugi svetovni vojni je živela tudi v Beogradu, kjer je njen oče Josef Korbel, ki je bil med vojno sodelavec pri češkoslovaških oddajah BBC, postal češkoslovaški veleposlanik. Dokončno je novo domovino našla v ZDA, kamor se je družina preselila leta 1948.

Na čelu State Departmenta med letoma 1997 in 2001

Po opravljenem doktoratu na temo praške pomladi na Univerzi Columbia je krenila v politiko in postala pomočnica senatorja Edmunda Muskieja, zatem pa strokovna sodelavka sveta za državno varnost pri Zbigniewu Brzezinskem. V časih republikanskih mandatov Ronalda Reagana in Georgea Busha st. je razvijala akademsko kariero, po Clintonovem prihodu v Belo hišo pa je najprej zasedla mesto veleposlanice pri OZN.

Ocenjujejo, da je naposled v ostri konkurenci za prevzem State Departmenta zmagala tudi zato, ker je imela podporo Hillary Clinton. Kot prva ženska je ameriško diplomacijo vodila med letoma 1997 in 2001. Med njene osrednje kvalitete so uvrščali energičnost, odločnost in operativne sposobnosti, tudi oster jezik, med glavne pomanjkljivosti pa trdoto in poudarjanje ameriške vojaške moči. Zagovarjala je vojaški poseg na območju nekdanje Jugoslavije, na Haitiju in v Somaliji, ki se je izkazal za katastrofo. 

Še kot veleposlanica pri OZN se je zavzela tudi za to, da svet podpre sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, med njenim vodenjem State Departmenta pa je zveza Nato napadla, kar je ostalo od zvezne republike Jugoslavije, in jo prisilila v konec represije nad Albanci ter umik s Kosova. Slobodana Miloševića je, denimo, na televizijskem šovu Larry King Live označila za človeka, ki je zakrivil »grozo bibličnih razsežnosti«, nekateri ameriški kritiki pa so napad na Jugoslavijo nasploh označili za »Albright's War«.

Po koncu drugega Clintonovega mandata se je umaknila iz aktivne politike, kasneje je kot nominiranko demokratske stranke podprla Hillary Clinton. Še naprej je vodila razne ustanove, javno nastopala in politično zagovarjala svoje interese. Leta 2018 je izdala knjigo Fašizem: opozorilo, v kateri je opozorila na naraščanje avtoritarizma po svetu. Znana je bila tudi po ljubezni do brošk, s katerimi je ves čas diplomatske in politične kariere krasila svoje kostime.

Večkrat v Sloveniji

Slovenijo je obiskala večkrat. Leta 1994 še kot veleposlanica v OZN in posebna odposlanka Clintona, ki se je srečala s tedanjim predsednikom Milanom Kučanom in na obisku zagotavljala, da je varnost Slovenije v neposrednem in bistvenem interesu ZDA ter zveze Nato, zatem pa leta 1997, ko se je srečala z Janezom Drnovškom. Slovenijo je s Clintonom obiskala tudi leta 1999, leta 2009 pa je pri nas sodelovala tudi na seminarju o novem strateškem konceptu Nata. Tedaj se je srečala še z Borutom Pahorjem.

Umrla je obkrožena z družino in prijatelji, je sporočila njena družina, ki jo je opisala kot »ljubečo mater, babico, sestro in prijateljico« ter »neutrudno zagovornico demokracije in človekovih pravic«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.