Ultrabogati kot roparski baroni izpred stoletja

Joe Biden se v teh dneh poslavlja od Bele hiše, kjer je kot 46. ameriški predsednik preživel zadnja štiri leta. Iz Ovalne pisarne je v sredo še zadnjič, preden bo v ponedeljek znova prisegel Donald Trump, nagovoril Američane. A namesto da bi devetnajst minut, kolikor je nagovor trajal, posvetil nizanju svojih dosežkov, katerim je vseeno namenil nekaj besed, jih je večinoma posvetil skrb vzbujajočim trendom, ki jih zaznava v ameriški družbi in bi utegnile ogroziti prihodnost, za kakršno si je prizadeval v približno petdesetih letih svoje pestre politične kariere: porastu oligarhije, vplivu tehnoloških podjetij in umetne inteligence.

Pri tem ni nikogar na glas poimenoval, a jasno je, da je ciljal na Trumpa in nemara še posebej na najbogatejšega Zemljana Elona Muska, ki svoj vpliv uveljavlja ne le v ZDA, temveč ga poskuša tudi drugod. Tolikšna koncentracija moči v rokah ultrabogatih je grožnja demokraciji in osebnim svoboščinam, je opozoril Biden in pri tem potegnil vzporednico z roparskimi baroni izpred več kot stoletja. Ti so se nato morali podrediti pravilom, ki so veljala za vse – tako se je v ZDA okrepil srednji razred – in tako bi po njegovem moralo biti tudi zdaj.

Grožnjo demokraciji Biden vidi tudi v razrastu družbenih omrežij, ki jim je naprtil krivdo za to, da se ameriška družba utaplja v dezinformacijah, svoboda medijev pa bledi – vse to, spet, za dobiček in moč. »Družbena omrežja moramo poklicati na odgovornost, da zaščitimo naše otroke, družine in demokracijo pred zlorabo moči,« je pozval odhajajoči predsednik ter se v kontekstu tehnoloških izzivov dotaknil še umetne inteligence. To ima hkrati za velik dosežek, pa tudi tveganje, zato se mu zdi pomembno, da področje njenega razvoja in upravljanja vodijo ZDA, ne pa Kitajska.

Nagovor je sicer začel in končal s pozitivno noto: poudaril je, da je ameriški narod nenehno postavljen pred preizkušnje, ki pa jih vedno znova uspešno premosti. V njegove roke je položil skrb za negovanje demokracije ter dodal, da še vedno verjame v vrednote, na katerih je bila ta zgrajena. »Po petdesetih letih v središču vsega vem, da vera v idejo Amerike pomeni spoštovanje institucij, ki vladajo svobodni družbi predsedništva, kongresa, sodišč, svobodnih in neodvisnih medijev,« je poudaril. »Naš sistem morda ni idealen, a je obdržal demokracijo skoraj dvesto petdeset let, dlje, kot je to uspelo kateremu koli drugemu narodu, ki se je kadar koli lotil takšnega eksperimenta,« je še dodal. Svojih prispevkov k temu, sploh v zadnjih štirih letih, je naštel le nekaj, predvsem pa poudaril, da zanje ni dobil dovolj zaslug oziroma da bodo njihovi učinki vidni šele mnogo pozneje.