Putin in Draghi sta se slišala po telefonu

20.30 Putin italijanskega premierja pozval k umiku sankcij

Rusija je pripravljena znatno prispevati k premagovanju globalne prehranske krize, če bo Zahod umaknil sankcije, ki jih je uvedel proti njej, je v telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Mariom Draghijem dejal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin se je med pogovorom dotaknil vprašanja varne plovbe, pri čemer je omenil vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civilne ladje, ki jih je napovedala ruska stran. Po ocenah Rusije je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.

Ruski predsednik je še enkrat več kot neutemeljene označil obtožbe, da je Rusija kriva za naraščajoče težave pri dobavi hrane po svetu, so zapisali v sporočilu za javnost iz Kremlja.

Italijanska stran je medtem v svojem sporočilu za javnost izpostavila pomen telefonskega pogovora za iskanje skupnih rešitev za prehransko krizo.

Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.

Ukrajina je Rusijo obtožila »izsiljevanja«, potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.

»Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti,« je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.

20.45 Pri obstreljevanju Harkova sedem mrtvih

V današnjem ruskem obstreljevanju mesta Harkov ubitih sedem oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski vojak v Donecku. FOTO: Anatolii Stepanov/Afp

Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je danes priznal, da je Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu. Kot je zatrdil, se ukrajinske sile na vso moč trudijo, da bi to situacijo spremenile. Pri hitrejši zmagi bi jim pomagala predvsem hitrejša dostava modernega orožja s strani partnerskih držav, je ponovil pozive politikov v Kijevu.

Glede razmer v Severodonecku, ki je v zadnjem času tarča silovitih ruskih napadov, je dejal, da je težka, a stabilna.

Po besedah vodje lokalne vojaško-civilne uprave je bil Severodoneck v zadnjem tednu in pol pod nenehnim obstreljevanjem. V spopadih naj bi bilo poškodovanih približno 90 odstotkov stanovanjskih objektov, poroča britanski BBC.

20.00 Države članice WHO obsojajo ruske napade na ukrajinske zdravstvo

Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so danes na vsakoletni skupščini v Ženevi podprle resolucijo, ki obsoja ruske napade na ukrajinske zdravstvene ustanove, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države članice so hkrati zavrnile rusko resolucijo o zdravstveni krizi v Ukrajini, ki pa ne omenja ruske invazije.

Ukrajinska resolucija, ki so jo sponzorirale tudi ZDA, Velika Britanija, Japonska, Turčija in države Evropske unije, je dobila podporo 88 držav, proti jih je glasovalo 12. 53 držav se je vzdržalo, 30 pa jih je bilo odsotnih.

Resolucija ne uvaja sankcij zoper Rusijo, a jo neposredno poziva, naj preneha z vojaško agresijo proti Ukrajini.

Ruska resolucija o zdravstveni krizi v Ukrajini, ki jo je sponzorirala še Sirija, je medtem dobila podporo 15 držav članic, proti pa jih je glasovalo 66. Ta predlog resolucije nikjer ni omenjal ruske invazije.

Namestnik ruskega veleposlanika pri Združenih narodih Aleksander Alimov je bil zelo kritičen do odločitev skupščine. Rusija prinaša mir Ukrajini, je sporočil ruski diplomat.

WHO je potrdil 256 ločenih napadov na ukrajinsko zdravstvo od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja. V teh napadih je po podatkih WHO umrlo 75 ljudi, še 59 pa je bilo poškodovanih.

17.30 Vojna na vzhodu Ukrajine dosegla vrh intenzivnosti

Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da so spopadi na vzhodu države v regiji Donbas dosegli najvišjo stopnjo intenzivnosti doslej, saj ruske sile prodirajo vedno globlje v to industrijsko regijo. Hkrati oblasti sporočajo, da so bile v današnjem ruskem obstreljevanju mesta Harkov ubite štiri osebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sovražnikove sile sočasno v več smereh napadajo položaje naših enot. Pred nami je izjemno težka in dolga faza bojevanja, je na novinarski konferenci dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Ruska vojska je namreč začrtala počasno, a vztrajno pot globlje v regijo Donbas, odkar je umaknila sile iz osrednjih in severnih regij. Približujejo se več ključnim mestnim središčem, zlasti Severodonecku in Lisičansku, ki sta na poti do vzhodnega upravnega središča Ukrajine v Kramatorsku.

Ruska invazija na vzhodu Ukrajine se stopnjuje. FOTO: Aris Messinis/Afp

Razmere ostajajo težke in kažejo znake nadaljnjega zaostrovanja. Zavedati se moramo, da je to vojna in da so izgube na naši strani žal neizogibne, je še dodala Gana Maljar.

Po besedah vodje lokalne vojaško-civilne uprave je bil Severodoneck v zadnjem tednu in pol pod nenehnim obstreljevanjem. V spopadih naj bi bilo poškodovanih približno 90 odstotkov stanovanjskih objektov, poroča britanski BBC.

Hkrati je guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj dejal, da trenutno poteka močno rusko bombardiranje mesta Lisičansk, ki je povzročilo veliko škodo na civilni infrastrukturi, vključno s centrom za humanitarno pomoč. Ruske sile imajo po besedah Moskve že skoraj popoln nadzor nad to regijo.

Medtem je guverner regije Harkov Oleg Sinegubov sporočil, da ruske sile ponovno obstreljujejo mesto Harkov, kamor se je sicer veliko ljudi vrnilo, potem ko so bili prvotni ruski poskusi zavzetja mesta odbiti.

Po zadnjih informacijah naj bi v ruskem obstreljevanju bile ubite štiri osebe, sedem je bilo ranjenih. Guverner je prebivalce Harkova ponovno pozval naj se nemudoma zatečejo v zaklonišča.

15.40  Scholz: Rusi ogrožajo celoten sistem mednarodnega sodelovanja

Davos danes. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP

Zaradi ruske invazije sicer po besedah nemškega kanclerja Olafa Scholza na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu na kocki ni le državnost Ukrajine, temveč celoten sistem mednarodnega sodelovanja, ki je bil zasnovan po obeh svetovnih vojnah. To je sistem, ki oblast podreja zakonu, prepoveduje nasilje ter zagotavlja svobodo, varnost in blaginjo.

»V tem večpolarnem svetu različne države z vse večjim vplivom zahtevajo večjo politično udeležbo,« je dejal in opozoril, da so vlade predolgo enačile demokracijo z Zahodom. In prav zato je države, kot so Južna Afrika, Senegal, Indija, Indonezija in Argentina, povabil, naj se udeležijo letošnjega vrha članic skupine G7, ki bo potekal konec junija, je dodal.

Pozval je tudi k novim oblikam mednarodnega sodelovanja in iskanju pametnejših rešitev za svetovne probleme. »Deglobalizacija je napačna pot. Potrebujemo novo, drugačno globalizacijo, ki bo spodbujala pametne in trajnostne rešitve za podnebne spremembe ter odločno ukrepanje v prehranski krizi ali v boju proti pandemijam,« je poudaril.

13.39  Švedska zavrača trditve Turčije o financiranju terorizma

Švedska vlada je izdala izjavo, v kateri je opisala svojo strategijo pomoči, s katero namerava turškim oblastem dokazati, da ne financira terorizma. Tako želijo odgovoriti na varnostne pomisleke turške vlade, ki nasprotuje vstopu Švedske v zvezo Nato, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Švedska in Finska sta se za odpoved nevtralni drži in vstop v Nato odločili v luči ruske invazije na Ukrajino. Njun vstop v zvezo trenutno blokira Turčija, ki poskuša svojo pogajalsko pozicijo izkoristiti tako, da bi državi prisilila, da se javno odrečeta podpori Kurdski delavski stranki PKK in okrepita represijo nad podporniki PKK znotraj njunih meja.

Prav tako turške oblasti zahtevajo, da obe državi ustavita financiranje sirske oborožene skupine YPG, ki jo večinoma sestavljajo etnični Kurdi, med pripadniki skupine pa so tudi Arabci in tuji prostovoljci.

Hrana kot orodje in tudi orožje vojne

13.28  »Blokirajte še en brifing, pa bo domov odšel en novinar oziroma medij«

Novinarji iz zahodnih držav bodo izgnani iz Rusije, če bo Youtube blokiral dostop do sestankov moskovskega zunanjega ministrstva, so sporočili z ministrstva. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je dejala, tako Guardian, da je ministrstvo Youtube posvarilo pred blokiranjem njene vsebine. Samo prišli smo in jim rekli: »Blokirajte še en brifing in en novinar ali ameriški medij bo šel domov. Še en brifing bo blokiran in imenovali bomo določenega novinarja ali določeno medijsko hišo, ki bo odšla domov.« Dodala je, da Moskva oblikuje ukrepe proti angleškim medijem kot odgovor na po njenem mnenju »neprijazna dejanja« tujih vlad do ruskih novic. Več podrobnosti ni navedla.

13.25  Peskov zavrnil trditve, da Rusija blokira izvoz žita iz Ukrajine

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na svojem rednem brifingu zavrnil trditve, da Rusija blokira izvoz žita iz Ukrajine, poroča Guardian. Namesto tega je Peskov obtožil Zahod, da je ustvaril takšno situacijo z uvedbo sankcij proti Rusiji. Peskov je novinarjem dejal: »Teh obtožb kategorično ne sprejemamo. Ravno nasprotno, krivimo zahodne države, da so sprejele ukrepe, ki so pripeljali do tega.« Ukrajinska pristanišča v Črnem morju so bila blokirana od invazije Rusije 24. februarja, zaradi česar je v državi ostalo več kot 20 milijonov ton žita v silosih. Včeraj je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko dejal, da bo Kremelj dovolil ladjam, ki prevažajo hrano, izstop iz ukrajinskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij.

12.19  Srbija z Madžarsko sklenila dogovor o skladiščenju plina, dogovor z Rusijo še na čakanju

Srbija bo na Madžarskem skladiščila svoj zemeljski plin za prihodnjo zimo, možno pa je, da bo plin od Madžarske tudi kupila, je po poročanju srbskih medijev v sredo po srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom povedal srbski finančni minister Siniša Mali. Dogovor med Srbijo in Rusijo o količini in ceni plina je še na čakanju.

FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

»Beograd načrtuje usmeritev 500 milijonov kubičnih metrov plina v madžarska skladišča do konca junija,« je na skupni novinarski konferenci z madžarskim kolegom povedal povedal Mali. »Skladišči, ki sta del dogovora, bomo začeli polniti junija, od oktobra pa bomo plin iz teh skladišč lahko začeli uporabljati,« je še dodal srbski zunanji minister, ki pričakuje, da bo dogovor omogočil stabilno preskrbo s plinom med prihodnjo zimo.

»Menim, da zaprtje tranzitnih poti, pa naj gre za tranzit plina ali nafte, spodjeda enotnost Evropske unije in enotnost Evrope. Zato bomo mi, Srbi in Madžari, drug drugim omogočil neoviran tranzit energentov,« pa je dejal Szijjarto. Poudaril je tudi, da Madžarska ne bo podprla predloga Evropske unije za naftni embargo Rusiji, dokler ne najdejo rešitve, ki bo zagotovila energetsko varnost Madžarske. Madžarska lahko skladišči več kot šest milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, polnih pa je le četrtina skladišč. Večino svojega plina uvaža iz Rusije prek plinovoda skozi Srbijo. Srbija si prizadeva tudi za čim hitrejši sporazum o dobavi zemeljskega plina z Rusijo. Sedanji desetletni dogovor med državama se bo iztekel 31. maja.

Ruski in srbski predsednik Vladimir Putin in Aleksandar Vučić bi morala imeti po Vučićevih napovedih že ta torek ali sredo telefonski pogovor, v katerem naj bi se dogovorila o novem sporazumu. Iz Kremlja so po poročanju ruske državne agencije RIA Novosti v torek sporočili, da pogovor med predsednikoma ni predviden. »To ne pomeni, da takšnega pogovora ne moremo zelo hitro organizirati. Veste, da so zveze z Beogradom naša prednostna naloga, oni so naš zaveznik in prijateljska država, zato pogovor, če bo za to potreba, bo,« je po poročanju RIA Novosti sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vučić še vedno pričakuje, da pogovor bo. »Mislim, da bo, a počakajmo še kakšen dan. Morda se človek noče pogovarjati z mano. Bomo videli,« je v sredo za srbsko televizijo Pink TV dejal Vučić.

12.16  Scholz: Putin ne bo diktiral miru

Ruski predsednik Vladimir Putin ne bo mogel diktirati miru v vojni, v kateri ne bo zmagal, je danes na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Po njegovih besedah je Putinu spodletelo pri vseh strateških ciljih, ki si jih je zadal glede Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije. Ruski načrt zavzeti celotno Ukrajino je zdaj še bolj oddaljen, kot je bil na začetku vojne 24. februarja, saj se je Ukrajina odločno uprla, je dejal nemški kancler. Po njegovih besedah je Putin podcenil odločnost in moč zaveznic, ki so obsodile njegovo agresijo.

Scholz je dejal, da si želi Putin vrnitve svetovnega reda, v katerem močnejši diktira, kaj je prav. »To je poskus vrniti nas nazaj v čas, ko je bila vojna običajno sredstvo politike,« je dodal. »Naš cilj je popolnoma jasen; Putin ne sme zmagati v tej vojni. In prepričan sem, da ne bo zmagal,« je dejal nemški kancler. Po njegovem mnenju se bo začel ruski predsednik resno pogajati o miru šele, ko bo dojel, da ne more zlomiti ukrajinske obrambe. Scholz je v nastopu napovedal nadaljevanje podpore Kijevu, pri tem pa ni omenjal kritik, ki jih je iz Kijeva deležen Berlin, češ da prepočasi ukrepa pri dobavah težkega orožja Ukrajini. Scholz je v nastopu še dejal, da je brutalnost ruske vojne povezala ukrajinski narod, poleg tega je dve državi, Finsko in Švedsko, spodbudila k vstopu v Nato.

11.30  Ruska centralna banka znižala obrestno mero

Ruska centralna banka je na današnjem izrednem zasedanju znižala obrestno mero s 14 odstotkov na 11 odstotkov. Banka je pri tem napovedala, da bo v letošnjem letu še naprej zniževala obrestne mere, poročajo tuje tiskovne agencije. Nižja obrestna mera bo začela veljati v petek, sporočilo centralne banke povzema ruska tiskovna agencija Tass. »Najnovejši tedenski podatki kažejo na precejšnjo upočasnitev trenutnih stopenj rasti cen. Inflacijski pritiski se zmanjšujejo zaradi dinamike menjalnega tečaja rublja ter opaznega zmanjšanja inflacijskih pričakovanj gospodinjstev in podjetij,« so zapisali v centralni banki.

Kljub temu so zunanji pogoji za rusko gospodarstvo še vedno zahtevni, kar znatno omejuje gospodarsko dejavnost, opozarjajo. »Tveganja za finančno stabilnost so se nekoliko zmanjšala, kar je omogočilo sprostitev nekaterih ukrepov za nadzor kapitala,« so navedli. Konec februarja je centralna banka drastično zvišala ključno obrestno mero, za 10,5 odstotne točke na 20 odstotkov. To je bil odziv na sankcije, ki jih je Zahod uvedel po začetku ruske invazije na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Z dvigom obrestne mere je centralna banka želela preprečiti devalvacijo rublja in tveganje inflacije. V zadnjem času si je rubelj sicer precej opomogel.

Po zadnjih podatkih Tassa je bilo za en dolar treba odšteti 60,3 rublja, za en evro pa 61,99 rublja. A kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, si ruska vlada ne želi močnega rublja, saj se boji, da bi lahko prizadel proračunske prihodke in izvoznike. Na splošno so nižje obrestne mere neprivlačne za tuje naložbe in zmanjšujejo vrednost državne valute, so pojasnili pri AFP. Kremelj je v sredo sporočil, da vlada namenja »posebno pozornost« močnemu rublju, vendar je predsednik Vladimir Putin poskušal prikazati rast valute kot pozitiven dogodek. »Kot vemo, se dolar krči, rubelj pa se krepi,« je dejal.

11.25  Da v Azovstalu ni nikogar več, ne moremo biti prepričani

Denis Pušilin, vodja samooklicane odcepljene Ljudske republike Doneck, je dal intervju za rusko RIA Novosti, v katerem je dejal, da ne more biti prepričan, da so bile vse ukrajinske sile izgnane iz jeklarne Azovstal v Mariupolju. »Ne, to je nemogoče. Lahko bi se fizično skrili, lahko bi se nekje izgubili. Za zdaj temeljito pregledujemo vsak kotiček Azovstala in tam je stanje precej resno. Ko naše enote vse pregledajo, počistijo mine, nato pa še vse ruševine. Po tem lahko rečemo, da tam ni več nikogar,« je dejal.

10.34  Kličko: Rusija še vedno upa, da zavzame Kijev

Vitalij Kličko, župan Kijeva, je svoj brifing začel z besedami, da Rusija še vedno upa, da bo prevzela nadzor nad ukrajinsko prestolnico. Jasno je, da ne gre za posebno vojaško operacijo, kot trdi Rusija, ampak za vojno, eno največjih po drugi svetovni vojni, njegove besede povzema Guardian.

»Na tisoče ljudi je umrlo, vključno z mnogo otroki; v veliki bitki, ki divja na vzhodu Ukrajine. Ni skrivnost, da je prednostna naloga Rusije okupacija celotne države, njihova glavna tarča pa je še vedno glavno mesto Ukrajine, srce države,« pravi nekdanji prvak v težki kategoriji. Dejal je, da je ves svet videl dokaze o zločinih s satelitskih posnetkov mest, denimo Buče. Dejal je, da je vse to »genocid nad ukrajinskim narodom: ubiti otroci, ženske in starejši«.

08.30  »Azovsko morje je za Ukrajino za vedno izgubljeno«

Podpredsednik krimske vlade Georgij Muradov je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti dejal, da je Azovsko morje za Ukrajino za vedno izgubljeno. Kot njegove besede povzema Guardian, je dejal, da je »Azovsko morje za Ukrajino za vedno izgubljeno. Pristanišča v regijah Zaporožje in Herson ne bodo nikoli več ukrajinska. Prepričan sem, da bo po ponovni združitvi naših regij z Rusijo Azovsko morje spet, kot je bilo prej, postalo izključno notranje morje Ruske federacije. Agencija RIA Novosti citira tudi Vladimirja Rogova, ruskega uradnika v okupirani regiji Zaporožje, ki pravi enako – da regiji Zaporožje in Herson ne bosta nikoli vrnjeni pod nadzor Kijeva.

Rusija je priključila Krim po invaziji leta 2014. Ukrajina je večkrat dejala, da ne bo sklenila nobenega mirovnega sporazuma, ki ne bi obnovil njenih meja. Zaveznik Vladimirja Putina Dmitrij Medvedjev je dejal, da Rusija ne bo sprejela nobene poravnave, ki ne priznava Krima kot ruskega ozemlja.

Pristanišče Sevastopol na Krimu. FOTO: Maxar Technologies/Reuters

08.28  Proruski separatisti v Lugansku in Donecku držijo 8000 ukrajinskih vojnih ujetnikov

V samooklicanih Ljudskih republikah Lugansk in Doneck, ki jih podpira Rusija, je približno 8000 ukrajinskih vojnih ujetnikov, je v četrtek po poročanju Reutersa povedal luganski uradnik Rodion Mirošnik, ki ga citira tiskovna agencija Tass. »Veliko je zapornikov. Seveda jih je na ozemlju Ljudske republike Doneck še več, zdaj jih je skupno nekje okoli 8000. To je veliko in vsak dan se jih doda dobesedno na stotine,« je dejal Mirošnik.

Avtobus s pripadniki ukrajinskih oboroženih sil, ki so se predali v poraženi jeklarni Azovstal, v spremstvu proruske vojske v Mariupolju. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

07.44  Lizz Truss opozarja, da ruske agresije ni mogoče pomiriti

Britanska zunanja ministrica Liz Truss bo imela danes nagovor v Bosni. Pričakuje se, da bo pozvala britanske zaveznike, naj ostanejo močni v podpori Ukrajini in naj ne popuščajo Vladimirju Putinu, njene besede povzema Guardian. Med naraščajočo razpravo o zgodnji diplomatski rešitvi vojne v Ukrajini, ki vključuje izgubo ozemlja za Rusijo, bo ministrica povedala, da Zahod ne sme umakniti nog s pospeševalnika, sicer bo sledil daljši in krvav konflikt. Na obisku v Bosni in Hercegovini bo vztrajala, da se moramo vsi naučiti lekcije zgodovine, ko se upiramo Putinu.

Ne kritizira nobene posamezne države, vendar je znano, da med državami, ki najstrožje podpirajo Ukrajino, narašča frustracija, da Nemčija in Madžarska ne naredita več, da bi podprli Ukrajino, bodisi z dobavo težkega orožja ali dovoljenjem embarga po vsej EU o uvozu ruske nafte. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v sredo opozorila na utrujenost v Evropi zaradi vojne in naraščajočo zaskrbljenost javnosti zaradi naraščajočih cen hrane in energije. Trussova je menda v nagovoru oboroženim silam Bosne in Hercegovine v sarajevski dvorani armade dejala: »Ruske agresije ni mogoče pomiriti. Sprejeti jo je treba z močjo. Ne smemo dovoliti, da bi se v Ukrajini razvil dolgotrajen in vse bolj boleč konflikt.«

07.00  Rudenko: Rusija je pripravljena dovoliti pošiljke žita, če se sankcije odpravijo

Rusija je pripravljena zagotoviti humanitarni koridor za plovila, ki prevažajo hrano, da zapustijo Ukrajino, v zameno za odpravo nekaterih sankcij, je tiskovna agencija Interfax navedla namestnika ruskega zunanjega ministra Andreja Rudenka, poroča Guardian. Črnomorska pristanišča Ukrajine so bila blokirana, odkar je Rusija februarja v Ukrajino poslala na tisoče vojakov. Več kot 20 milijonov ton žita je obtičalo v silosih v državi, kar vzbuja zaskrbljenost zaradi lakote v državah, ki so odvisne od teh zalog.

Zahodne sile so razpravljale o zamisli o vzpostavitvi »varnih koridorjev« za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč, čeprav bi za to potrebovali rusko soglasje. »Pri tej točki smo večkrat poudarili, da je za rešitev problema s hrano potreben celovit pristop, vključno z odpravo sankcij, ki so bile uvedene za ruski izvoz in finančne transakcije,« je dejal Rudenko. »Prav tako zahteva, da ukrajinska stran razminira vsa pristanišča, kjer so zasidrane ladje. Rusija je pripravljena zagotoviti potreben humanitarni prehod, kar da počne vsak dan.

06.40  Ukrajina se zavzema za več orožja za spopad z ruskim napadom v Donbasu

V vzhodni Ukrajini še naprej divjajo hude bitke z ruskimi vojaki, ki so na robu obkolitve ključnega industrijskega mesta Severnodoneck, kar je zahodu prineslo oster očitek Volodimirja Zelenskega, ker Zahod po njegovem ni storil dovolj, da bi Kijevu pomagal zmagati v vojni, piše Guardian. Ker je ukrajinska vojska v četrtek poročala, da je bilo 40 mest v regiji Donbas pod ruskim bombardiranjem, je guverner Luganska Sergij Gajdaj opisal spopade pred Severnodoneckom, ki je ključni vojaški cilj Rusije, kot »zelo težke« in dejal, da ruske čete obstreljujejo mesto z obrobja z minometi. »Prihodnji teden bo odločilen,« je dejal Gajdaj v videu, objavljenem na telegramu, in dodal, da verjame, da je cilj Rusije »zavzeti regijo Lugansk ne glede na ceno«.

Ker Rusiji po februarski invaziji ni uspelo zavzeti glavnega mesta Ukrajine ali njenega drugega mesta, Harkova, poskuša zdaj prevzeti popoln nadzor nad Donbasom, ki ga sestavljata dve vzhodni provinci, ki ju Moskva zahteva v imenu separatistov. Rusija je v to regijo poslala na tisoče vojakov, ki so napadali s treh strani, da bi obkrožili ukrajinske sile, ki se držijo v Severodonecku in njegovem dvojcu Lisičansku. Njihov padec bi pustil celotno provinco Lugansk pod ruskim nadzorom, kar je ključni vojni cilj Kremlja. »Okupatorji so obstreljevali več kot 40 mest v regiji Doneck in Lugansk, pri čemer so uničili ali poškodovali 47 civilnih objektov, vključno z 38 domovi in ​​šolo. Zaradi tega obstreljevanja je umrlo pet civilistov, 12 pa je bilo ranjenih,« je na facebooku sporočila skupna delovna skupina ukrajinskih oboroženih sil.