V nadaljevanju preberite:

»Vedno sem verjel v številke in enačbe ter logike, ki vodijo do razuma. Zdaj pa se, potem ko sem se vse življenje posvečal takšnim iskanjem, sprašujem: 'Kaj je v resnici logika? Kdo odloča o razumu?' Moje iskanje me je vodilo skozi fizično, metafizično, skozi zablode … in nazaj. In prišel sem do najpomembnejšega odkritja v svoji karieri, najpomembnejšega odkritja v svojem življenju: samo s skrivnostnimi enačbami ljubezni je mogoče najti logiko ali razloge za nekaj.«

Tako je govoril John Forbes Nash na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za ekonomijo leta 1994, ki jo je dobil za teorijo igre. Sicer je to govor iz filma Čudoviti um (A Beautiful Mind) iz leta 2001, ki je bil narejen na podlagi njegove biografije. V resnici Nash v Stockholmu ni govoril (verjetno zato, ker si je nagrado delil z Johnom Harsanyijem in Reinhardom Seltnom). A umetnost obstaja zato, da prikaže tisto, kar bi lahko bilo, in ne tistega, kar je bilo. Je tako tudi z matematiko?