Tudi s čipi na pot do evropske suverenosti

»Vstopamo v novo obdobje hiperkonkurenčnosti,« je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v govoru o stanju v Uniji opisala premike v globalnih zadevah in nastajanje novega mednarodnega reda. Razvijajo se regionalna rivalstva in velike sile tekmujejo za vpliv.

Kako se bo v takšnih okoliščinah znašla stara celina, obremenjena z notranjimi nesoglasji in težavami v delovanju, je bilo eno izmed vprašanj, na katera je Ursula von der Leyen poskušala odgovoriti v rednem letnem nastopu pred evropskimi parlamentarci v Strasbourgu. Veliko je bilo zamisli o avtonomnejši in odpornejši EU. Navedla je primer polprevodnikov, ki so v uporabi povsod (v telefonih, električnih skirojih, vlakih). »Brez čipov ni digitalizacije,« je dejala. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov so morali ustavljati celotne proizvodne linije.
 

Krize lahko potrkajo na naša vrata

A delež Evrope v celotni vrednostni verigi se je zmanjšal. »Odvisni smo od najnaprednejših čipov, ki so proizvedeni v Aziji,« je ugotavljala in nadaljevala: »To ni le vprašanje naše konkurenčnosti, temveč je tudi vprašanje tehnološke suverenosti.« Napovedala je nov evropski zakon o čipih, katerega cilj je povezati »naše vrhunske raziskovalne, oblikovalske in testne zmogljivosti«. Večna tema evropske suverenosti, o kateri je bilo v razpravah v zadnjih desetletjih prelitega veliko črnila, je obramba. Polomija v Afganistanu je še enkrat razkrila tveganje odvisnosti od ZDA.



Evropsko sosedstvo je vse bolj nemirno. »S svetom smo povezani z ožinami, viharnimi morji in dolgimi kopenskimi mejami. Zaradi teh geografskih značilnosti se Evropa najbolje zaveda, da kriza, ki ni pravočasno rešena v tujini, potrka tudi na naša vrata,« je povedala. Predsednica evropske komisije, ki je bila pred prihodom v Bruselj nemška ministrica za obrambo, je glede razprav o ekspedicijskih silah ugotavljala, da zmogljivosti niso težava. Prava težava je odsotnost politične volje. Niti države članice, ki delujejo v isti regiji, med sabo ne izmenjujejo obveščevalnih podatkov.

»Več Evrope« na področju obrambe

Prizadevanja za »več Evrope« na področju obrambe so balzam za francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Med francoskim predsedovanjem svetu v prvi polovici prihodnjega leta bosta sklicala vrh o evropski obrambi. »Čas je, da Evropa preide na višjo stopnjo,« je prepričana Ursula von der Leyen. Tudi na področju zdravja naj bi bilo vzpostavljenega več manevrskega prostora za delovanje EU. Na mizo prihaja predlog za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, ki se bo imenoval Hera.



Napovedala je naložbe v vrednosti 50 milijard evrov za zdravstveno pripravljenost in odpornost. Pravi, da sledijo logiki: »Da se v prihodnosti nobena lokalna epidemija ne bi spremenila v pandemijo. Ni je donosnejše naložbe.« Za Ursulo von der Leyen je bila pandemija covida-19 težka preizkušnja. V prvi fazi lani poleti so države članice najprej delovale povsem neusklajeno. Na začetku leta je sledila kriza pri dobavi cepiv. »Toda Evropa je zdaj, kljub vsem kritikam, med vodilnimi v svetu,« je opozorila. Cilj – 70-odstotna precepljenost odraslih – je bil že dosežen.
 

Kaj narediti z Madžarsko in Poljsko?

Državam članicam je bilo dobavljenih več kot 700 milijonov odmerkov cepiv. Približno enaka količina je bila iz EU poslana v več kot 130 držav sveta. Opozorila je na razlike v precepljenosti med državami znotraj EU in posvarila pred pandemijo med necepljenimi. Pri vprašanjih, povezanih s podnebno krizo, ki bo v prihodnjih mesecih z začetkom obravnave zakonodajnih predlogov za veliko zmanjšanje izpustov v EU postala politično eksplozivna tema, je bila pazljiva. Vsekakor naj bi večja prizadevanja za omejitev posledic podnebnih sprememb šla z roko v roki s socialnimi ukrepi. Tako od Kitajske kot od ZDA pričakuje več ukrepanja.

Glede vladavine prava je povedala, da sodbe sodišča EU varujejo temeljne vrednote EU. Zaščitili naj bi tudi evropski proračun. Po razpravi poslancev je napovedala, da bodo že v prihodnjih tednih v države članice poslali prva pisna obvestila v zvezi z mehanizmom pogojevanja za zaščito proračuna in finančnih interesov EU (pogojevanje izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava). V evropskem parlamentu so v zadnjem času večkrat zahtevali uporabo tega mehanizma za zamrznitev dela izplačil Madžarski in Poljski.