Trumpovo darilo zaveznikom so carine

New York – Ne francoski objemi ne nemška racionalnost niso prepričali Donalda Trumpa, da je zaostrovanje trgovinskih odnosov z zavezniki nespametno. Od jutri za EU (in Kanado ter Mehiko) veljajo uvozne dajatve na jeklo in aluminij, vrstijo se napovedi o povračilnih ukrepih.

Uvedba carin ni presenečenje. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je že v sredo po srečanju z ameriškim ministrom za trgovino Wilburjem Rossom dejala, da se bo treba pripraviti za najslabšo možnost. V četrtek je sporočila, da so storili vse, da bi se izognili takšnemu razpletu, toda »ZDA so grožnjo s carinami uporabile kot pritisk za popuščanje EU, kar ni način sodelovanja, sploh ne med dolgotrajnimi partnerji, prijatelji in zavezniki«. Ross je kljub temu oznanil novo zaostrovanje ameriške trgovinske politike in sprožil val jeze med zaveznicami, ki morajo zdaj plačevati 25-odstotne carine za prodajo jekla in 10-odstotne za prodajo aluminija v ZDA. Odločitev je potisnila borzne trge v rdeče številke, ameriška stran pa je po Rossovih besedah spodbudila nadaljnja pogajanja z vsemi tremi trgi, »saj moramo razrešiti nekatera druga vprašanja«.

Prvi odzivi zaveznic ne kažejo veliko razumevanja za Trumpovo politiko. Premierka pokrajine Ontario Kathleen Wynne (ki je sredi volilne kampanje) je označila predsednika ZDA za nasilneža in dejala, da je edini odgovor odločen odziv, s katerim bo Kanada pokazala, da ni predpražnik Amerike. Mehiško gospodarsko ministrstvo je napovedalo protiukrepe, predvsem glede uvoza ameriških kmetijskih pridelkov. Nemška vlada je označila carine za nezakonite in posvarila pred spiralo stopnjevanja, ki lahko prizadene ves svet. Nemški zunanji minister Heiko Maas je nemudoma napovedal protiukrepe, ki jih je potrdil tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriško dejanje označil za »jasen protekcionizem«. Po njegovih besedah je »nesprejemljivo, da se država [ZDA] odloča za enostranske ukrepe«. Podobna sporočila o »odločnem in skupnem odzivu« prihajajo iz Pariza, »izjemno razočarani« so v Londonu.
 

Udarec po revnih

Enostranski trgovinski ukrepi ZDA so zasenčili zasedanje finančnih ministrov in centralnih bankirjev sedmih industrializiranih držav, ki so se zbrali v Kanadi. Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je postal tarča ostrih pritožb in hkratnega lobiranja užaljenih zaveznic iz skupine G7. Pri tem Mnuchin sodi med vladne člane, ki nasprotujejo protekcionistom in njihovi politiki uvajanja carin. Vodja mednarodnega monetarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je opozorila, da bo trgovinski spopad najbolj prizadel najrevnejše, ki za preživetje potrebujejo uvožene izdelke z nizkimi cenami. To lahko dodatno zamaje javno zaupanje v izvoljene voditelje. Trump je marca uvedel uvozne dajatve na jeklo in aluminij, iz njih so zdaj izvzete le Avstralija, Argentina in Južna Koreja, vse tri so sprejele ameriške pogoje.



Ameriški predsednik nima enotne podpore niti v lastni stranki. »Uvozne dajatve so naperjene proti napačni tarči. Mehika, Kanada in Evropa niso vzrok za nepravično trgovino z jeklom in aluminijem, težava je Kitajska,« je opozoril republikanski poslanec Kevin Brady, ki vodi poslanski davčni odbor. »Namesto da smo odprli novo fronto v trgovinski vojni, bi se morali povezati z Evropo in se skupaj upreti Kitajski,« je dejal republikanski senator Marco Rubio. Predsednik senatnega odbora za finance Orrin Hatch je označil carine za »zvišanje davkov Američanom«, posledice pa bodo občutili tako potrošniki kot proizvajalci in delavci. Vsi trije so napovedali, da si bodo še naprej prizadevali za njihovo odpravo, republikanski senator Ben Sasse pa ni izbiral besed: »Trump je bedast, z zavezniki ne ravnaš enako kot z nasprotniki.«

Trump proti mercedesom

Ameriškega ministra Wilburja Rossa danes čaka nadaljevanje pogajanj s Pekingom, ZDA grozijo Kitajski s carinami na 50 milijard dolarjev vreden uvoz. Hkrati se z Mehiko in Kanado pogajajo o usodi severno­ameriškega prostotrgovinskega sporazuma Nafta. Mehiški zunanji minister Luis Videgaray je napovedal, da bodo nadaljevali pogajanja kljub ameriškim ukrepom, toda ne zdi se verjetno, da bo država, ki je sredi predsedniških volitev, priprav­ljena popuščati.

Kanada je prek Svetovne trgovinske organizacije (WTO) uradno zahtevala pojasnilo, kako nameravajo ZDA uporabiti 30 milijard dolarjev, ki so jih namenili kot rezervo za pomoč kmetijstvu v primeru trgovinskih protiukrepov. Ameriško podeželje je bilo ključno za Trumpovo volilno zmago, hkrati je kmetijstvo eden večjih ameriških izvoznikov, zato se protiukrepi osredotočajo na dajatve na ameriške pridelke. Kanada je hkrati znova opozorila, da je Washington z blokado imenovanja razsodnikov WTO otežil odločanje v ­organizaciji.

Hkrati se v ozadju krepi nova grožnja mednarodnim trgovinskim tokovom, saj je Trump zahteval preiskavo, ali je tudi uvoz avtomobilov v ZDA »grožnja nacionalni varnosti«. Po včerajšnjem poročanju nemškega tednika Wirtschafts­woche naj bi Trump francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu med obiskom v Washingtonu dejal, da se bo držal svoje trgovinske politike, dokler na ulicah New Yorka ne bo več vozil Mercedes Benza.