Trump (znova) hrepeni po Grenlandiji in Panamskem prekopu

Donald Trump je znova oživil zanimanje za nakup Grenlandije, kar je označil za »absolutno nujnost«. Njegove izjave so sprožile široke mednarodne odzive, saj je podobno zamisel predstavil že leta 2019 med svojim prvim mandatom, a naletel na ostro nasprotovanje danskega političnega vodstva.

Grenlandija, največji otok na svetu, leži v severnem Atlantskem oceanu in ima strateški pomen zaradi svoje bližine Arktike, bogatih naravnih virov ter geopolitične relevantnosti.

Otok je bogat z redkimi zemeljskimi kovinami, ki so ključne za visokotehnološko industrijo, vključno z izdelavo pametnih telefonov, električnih avtomobilov in obnovljivih virov energije. Prav tako so na Grenlandiji bogate zaloge nafte, plina in mineralov, kar je privlačno za energetski sektor.

Njena strateška lega omogoča tudi večji nadzor nad arktičnimi pomorskimi potmi, ki postajajo čedalje pomembnejše zaradi taljenja ledu in novega dostopa do teh območij. Otok, ki je avtonomno upravno ozemlje, ostaja del Kraljevine Danske.

Zakaj si Trump tako želi Grenlandijo?

Trump je na svoji platformi Truth Social zapisal: »Za potrebe nacionalne varnosti in svobode po svetu Združene države Amerike menijo, da sta lastništvo in nadzor nad Grenlandijo absolutna nujnost.«

Danska vlada se je leta 2019 na podobne Trumpove izjave odzvala z odločnim odporom. Takratna premierka Mette Frederiksen je dejala: »Grenlandija ni naprodaj. Grenlandija ni danska. Grenlandija pripada Grenlandiji. Močno upam, da to ni mišljeno resno.« Zaradi teh izjav je Trump odpovedal načrtovano srečanje na Danskem.

Na družbenem omrežju Truth Social je o Grenladniji zapisal: »Za potrebe nacionalne varnosti in svobode po svetu Združene države Amerike menijo, da sta lastništvo in nadzor nad Grenlandijo absolutna nujnost.« FOTO: truthsocial.com/@realdonaldtrump

Združene države imajo dolgoletno prisotnost na Grenlandiji prek vesoljske postaje Pituffik (prej znane kot Thule), ki leži na severozahodni obali otoka. Grenlandija ohranja geopolitične povezave z Evropo, saj prejema sredstva EU kot pridruženo ozemlje prek Danske, vendar njena strateška lega v bližini Arktike vzbuja zanimanje številnih držav, predvsem Rusije.

Poleg vprašanja Grenlandije je Trump vzbudil pozornost tudi z izjavo o Panamskem prekopu. Bodoči (ponovni) predsednik ZDA je izjavil, da si Združene države prizadevajo povrniti nadzor nad tem strateškim vodnim prehodom, pri čemer je kritiziral visoke pristojbine, ki jih zaračunava Panama za ameriške ladje.

»Dobrodošli v Kanalu Združenih držav!« je Trump, skupaj s sliko z ameriško zastavo v prekopu, objavil na družbenem omrežju Truth Social. FOTO: truthsocial.com/@realdonaldtrump

Panamski predsednik José Raúl Mulino je odločno zavrnil Trumpove zahteve in poudaril, da panamska neodvisnost ni predmet razprave. »Vsak kvadratni meter Panamskega prekopa pripada Panami in tako bo ostalo,« je izjavil Mulino v televizijskem nagovoru.

Panamski prekop, ki je ključen za globalno trgovino in povezavo med Atlantskim in Tihim oceanom, je bil zgrajen leta 1914 pod vodstvom ZDA. Prek tega strateškega vodnega prehoda poteka približno štiri odstotke svetovne trgovine, vključno z izvozom nafte, utekočinjenega zemeljskega plina, bakra, sadja in vina, kar je ključno za gospodarstva Latinske Amerike, Azije in ZDA.

Na odziv panamskega predsednika se je odzval z: »Bomo videli!« FOTO: truthsocial.com/@realdonaldtrump

Nadzor nad prekopom bi potencialno omogočil ZDA večji vpliv na globalne trgovinske tokove, vendar bi sprememba oblasti lahko povzročila politične napetosti in motnje v svetovni logistiki, saj je prekop bistven za nemoteno delovanje mednarodnih dobavnih verig.

Prehod je bil Panami predan leta 1999 na podlagi sporazuma iz leta 1977. Od takrat Panamski prekop deluje brez pritožb uporabnikov, njegova uprava pa se spopada z dolgoročnimi izzivi, kot je upravljanje sladkovodnih virov, potrebnih za delovanje zapornic.

Trumpove ambicije po ameriški teritorialni širitvi so naletele na širok odpor, predvsem v tujini in med političnimi nasprotniki. Nekdanji ameriški veleposlanik v Panami John Feeley je opozoril, da takšne izjave škodijo mednarodnim odnosom. »Trump verjame, da so ZDA dale nekaj za nič,« je dejal Feeley in s tem nakazal Trumpovo prepričanje o ameriški superiornosti.