Trump v globalizacijski trgovini s porcelanom

New York – Davoški človek, kot že tradicionalno imenujejo politične in gospodarske voditelje sveta ter druge vplivne udeležence Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem gorskem letovišču, je tudi tokrat reševal planet, zarisoval pot naprej in začrtoval globalne cilje – ter še vedno zajemal sapo zaradi »moža carin«, ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kdo bolje vidi v prihodnost rešenega ali nerešenega planeta?

Gostje nemškega ekonomista Klausa Schwaba običajno veljajo za zagovornike globalizacije, ameriški predsednik Donald Trump pa jim žuga s carinami in drugimi gospodarskimi orožji preteklosti. In res je republikanski prvak prav v Davosu napovedal nov dogovor z Evropsko unijo, potem ko je s Kitajsko dosegel delni sporazum o gigantskih nakupih ameriških kmetijskih, proizvodnih in energetskih izdelkov. Azijski velikanki tudi Evropa očita mogočne državne subvencije kitajskim podjetjem, vse mogoče ovire tujim, krajo intelektualne lastnine in druge kapitalne grehe proti svobodni trgovini, sebe pa v Bruslju vidijo kot pozitivni dejavnik mednarodnih gospodarskih in drugih odnosov.



Republikanski prvak ZDA evrskemu območju očita manipuliranje s skupno evropsko valuto, kar naj bi njegovi državi skupaj z domnevno višjimi evropskimi carinami prinašalo stotine milijard dolarjev izgub. EU navaja nasprotne argumente: res so evropske carine na ameriške osebne avtomobile višje od obratnih, a ZDA s svojimi visokimi carinami odrivajo tuje proizvajalce daleč najbolj priljubljenih poltovornjakov in športnoterenskih vozil SUV. Evropejci s prstom kažejo tudi na gigantski sektor tehnoloških, finančnih in drugih storitev, kjer prepričljivo vodijo ZDA. Prav jeza Francije in nekaterih drugih držav zaradi izkoriščanja davčnih lukenj pri storitvah je povzročila zadnje čezatlantsko trenje.

V Bruslju upajo, da gospodarski nacionalist Trump resno misli, ko pravi, da bi rad samo popravljal napake trgovinskih dogovorov, a kritiki verjamejo, da predsednik v iskanju lahkih trgovinskih zmag meče stran vladavino prava v mednarodnih gospodarskih odnosih. Evropske prestolnice čakajo podobna soočenja z brexitovsko Veliko Britanijo, globalne in nacionalistične sile pa bodo tekmovale tudi pri vprašanju boljšega razvoja. Trump je z nižanji davkov in regulacij dobil solidno rast kljub trgovinskim vojnam in domačim poskusom razrešitve in New York Times je zabeležil, da se zanj ogrevajo celo nekateri davoški plutokrati.



Predsednik verjame, da mu bodo zadnji trgovinski sporazumi pomagali do ponovne izvolitve, pa čeprav ne more računati na tako nizke obresti, kot jih določa ECB. Obilica denarja, izražena tudi v rekordnih vrednostih borz, pa že skrbi vsaj nekatere ekonomiste. Ti spominjajo, da je ob zadnjih krizah »davoški človek« enako debelo gledal kot vsi drugi. To dejstvo letošnjih udeležencev ni odvračalo od priljubljenih tem o pravičnejšem gospodarstvu, boljšem gospodarjenju, prihodnosti tehnologij, dela in geopolitike ter vsem drugem, o čemer radi razpravljajo v Davosu.

Pri temah prihodnosti pa so tokrat gledali čez ramo, ali jim veselja ne bo pokvaril Trump, in res je ta v navzočnosti mlade bojevnice proti podnebnim spremembam Grete Thunberg udrihal po prerokih apokalipse. Ti so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja napovedovali prenaseljenost planeta, v sedemdesetih množično lakoto in v devetdesetih skorajšnje izčrpanje vseh rezerv fosilnih goriv, pa se nič od tega ni zgodilo, je poudaril.