Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Trump med demokratskimi protesti zagovarjal nove ameriške sanje

Ponovni republikanski predsednik ZDA je pred kongresom orisal ambiciozne načrte v prihodnjih štirih letih.
Predsednik Donald Trump med govorom pred skupnim zasedanjem kongresa. FOTO: Win Mcnamee Getty Images via AFP
Predsednik Donald Trump med govorom pred skupnim zasedanjem kongresa. FOTO: Win Mcnamee Getty Images via AFP
5. 3. 2025 | 04:40
5. 3. 2025 | 09:00
9:54

»Amerika je nazaj!« je Američanom povedal ponovni predsednik Donald Trump. »V to dvorano se vračam s poročanjem, da je ameriški momentum spet tu, naš duh je spet tu, naš ponos je spet tu, naša samozavest je spet tu in ameriške sanje so večje in boljše kot kadarkoli.

Republikanski kongresniki in člani Trumpove administracije so navdušeno ploskali in skandirali »ZDA, ZDA, ZDA!«, demokrati so nasprotovali z mrkimi obrazi, mnogi oblečeni v rožnato v opozorilo na pravice žensk, ki po njihovem izginjajo. »To ni res, Trump laže, Elon Musk krade,« so protestirali z napisi v rokah. Predstavnika Ala Greena so morali zaradi glasnih protestov celo pospremiti iz dvorane.

Predsedniške volitve 5. novembra pa so po predsednikovem mnenju vendarle mandat, kakršnega ni bilo v desetletjih, zmagali so v vseh sedmih nihajočih državah, dobili veliko večino elektorskih glasov in večino vseh volivcev. Prvič v nedavni zgodovini več Američanov verjame, da gre država v pravo smer, kot obratno, je poudaril, poslovni optimizem hitro narašča. Trump celo meni, da je predsedovanje začel najbolj uspešno v ameriški zgodovini, za njim naj bi bil celo prvi predsednik George Washington. Poldrugi mesec po ponovnem vstopu v Belo hišo je bil prvi Trumpov govor pred kongresom zmagoslavje politike »novih ameriških sanj«.

Prvi govor ponovnega predsednika pred kongresom. FOTO: Saul Loeb/AFP
Prvi govor ponovnega predsednika pred kongresom. FOTO: Saul Loeb/AFP

47. predsednik ZDA, ki je prvi po Grooverju Clevelandu s konca devetnajstega stoletja preskočil predsedniški mandat, je napadel dediščino demokratskega naslednika in predhodnika Joeja Bidna. V času zadnje demokratske administracije so se cene goriva, živil, bivanja in vsega drugega povečale za petino ali celo za tretjino, Trump pa je razglasil: »Pred šestimi tedni sem pod to kapitalsko kupolo razglasil zoro zlate dobe Amerike. Od tega trenutka je bila le še hitra in vztrajna akcija za začetek največje in najbolj uspešne dobe v zgodovini naše države.« Republikanski predsednik meni, da je v 43 dneh dosegel več kot večina administracij doseže v štirih ali osmih letih.

Demokrati so protestirali z oblačili in napisi. FOTO: Win Mcnamee/AFP
Demokrati so protestirali z oblačili in napisi. FOTO: Win Mcnamee/AFP

Demokrati niso soglašali. Nekateri se sploh niso udeležili predsednikovega govora, drugi so med ploskanjem republikancev obsedeli ali glasno protestirali. »To ni normalno!« je ena od njih napisala na list papirja, ki ga je pokazala kameram. »ZDA, ZDA, ZDA!« so v odgovor skandirali republikanci. »Ameriške sanje so neustavljive in naša država je tik pred vrnitvijo, kakršne svet še ni videl in je morda ne bo videl nikoli več,« je govoril Trump, ki je v poldrugem mesecu podpisal skoraj sto izvršnih ukazov in več kot 400 akcij »za vrnitev zdrave pameti, varnosti, optimizma in bogastva po vsej naši čudoviti državi«.

Za Trumpom sta sedela republikanski podpredsednik J. D. Vance in predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, zato ni bilo nevarnosti javnega raztrganja njegovega govora, kot je med njegovim zadnjim takšnim nastopom v prvem mandatu naredila tedanja demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi. Kalifornijska predstavnica je tokrat sedela v dvorani, tako kot drugi demokrati v tihem ali glasnem protestu proti Trumpovim besedam.

Republikanski predsednik pa je najprej poudaril razglasitev izrednega stanja na južni meji z Mehiko v prvih urah v Beli hiši, obračun z invazijo je ukazal vojski in res je poldrugi mesec kasneje rekordno malo ilegalnih prestopov meje. »Pod Joejem Bidnom, najslabšim predsednikom v ameriški zgodovini, so mejo vsak mesec prestopali stotisoči, med njimi morilci, preprodajalci mamil, člani kriminalnih band in ljudje iz psihiatričnih bolnišnic.«

Prva dama slovenskega rodu Melania Trump je prišla s svojimi povabljenci. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Prva dama slovenskega rodu Melania Trump je prišla s svojimi povabljenci. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Žrtve nekaterih od teh je v svojo ložo povabila prva dama slovenskega rodu Melania Trump, med njimi družino 22-letne Laken Riley, ki je bila ubita med tekom v bližini svoje georgijske univerze, in 12-letne Jocelyn Nungaray, ki je življenje izgubila med sprehodom do trgovine v teksaškem Houstnu. Roberto Ortiz je bil večkrat ustreljen med varovanjem tamkajšnje meje z Mehiko. Nekdanja Sevničanka je gostila tudi petnajstletno teksaško žrtev ustrahovanja z umetno inteligenco Elliston Berry. Dan pred govorom je na Kapitolskem griču sama opozarjala na nevarnosti maščevalne pornografije in še posebej »globokih ponaredkov« s seksualnim ozadjem. Umetna inteligenca lahko še veliko bolj realistično posega v človeška življenja in prva dama ZDA se zavzema za zakonodajo proti temu.

V njeni loži je sedela tudi družina gasilca Coreyja Comperatorja, ki ga je med julijskim poskusom atentata na tedanjega predsedniškega kandidata Trumpa v pensilvanskem Butlerju zadel strel atentatorja Thomasa Matthewa Crooksa. Učitelj zgodovine Marc Fogel je bil osvobojen iz ruskega zapora, Payton McNabb iz Severne Karoline je med rokometno tekmo svoje srednje šole utrpela resno možgansko poškodbo zaradi transigralke v nasprotni ekipi. Trump je biološkim moškim že prepovedal tekmovati v ženskem športu, Melania pa je v svojo skupino povabila tudi January Littlejohn, katere hčerki so v šoli pomagali pri spremembi spola brez vedenja staršev.

Elon Musk med poslušanjem Trumpovega govora. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters
Elon Musk med poslušanjem Trumpovega govora. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Gostje prve dame poudarjajo osrednje teme prvih 43 dni vladavine njenega soproga, pa tudi obračun z okoljevarstveno politiko prejšnje administracije in z zvezno birokracijo. Najbogatejši zemljan in vodja urada za vladno učinkovitost Elon Musk, ki je tudi sedel v dvorani, je že našel za več kot sto milijard dolarjev nesmiselnega zapravljanja, med njim številne prebujenske programe v tujini.

Preiskujejo 130.000 ljudi, starejših od 160 let, ter enega starega 360 let – starejšega od ZDA – na seznamih državnih pokojnin. Trump je za vsako novo regulacijo ukazal odstranitev desetih obstoječih, menil pa je tudi, da je končal zlorabo vlade za obračunavanje z nasprotniki, kot naj bi demokrati delali njemu, ter vrnil svobodo govora. Ukazal je angleščino kot uradni jezik ZDA ter Mehiški zaliv preimenoval v Ameriškega. »Strup kritične teorije rase smo odstranili iz javnih šol.« 

Napovedal je tudi obračun z »Bidnovo inflacijo« s pospešenim izkoriščanjem ameriških rezerv fosilnih goriv ter nižanje cen vseh vrst dobrin in obresti. Denar hoče vračati v žepe ameriških družin ter prvič v četrt stoletja hoče uravnotežiti proračun zdaj visoko zadolženih ZDA. Za to bo milijonarjem iz vsega sveta, ki bodo poskrbeli za zaposlovanje Američanov, namesto zelene karte podeljeval zlate, tujim študentom bo dovolil ostati v državi.

Trump je pozval tudi k uzakonjenju nižanja davkov iz prvega mandata, kar naj bi skupaj s kazenskimi carinami za druge države industrijo vrnilo v ZDA. Za začetek aprila je napovedal recipročne carine do vseh držav sveta, še posebej do tistih, ki svoje proizvode veliko ugodneje prodajajo v ZDA kot obratno. »To se dogaja s prijatelji in sovražniki, sistem ni pravičen do ZDA.« Republikanski predsednik je visoke carine pravkar nabil Kanadi, Mehiki in Kitajski, podobni ukrepi zagotovo čakajo tudi Evropsko unijo.

Kanadski premier v odhajanju Justin Trudeau je ostro obsodil carinske kazni ZDA. FOTO: Dave Chan/AFP
Kanadski premier v odhajanju Justin Trudeau je ostro obsodil carinske kazni ZDA. FOTO: Dave Chan/AFP

Trump je ponovil tudi odločenost za vrnitev Panamskega kanala, ki ga je predsednik Jimmy Carter podaril Panami, ter podprl pravico »neverjetnih prebivalcev Grenlandije« do samoodločbe. »In če boste tako izbrali, vas bomo pozdravili v ZDA. Grenlandijo potrebujemo za nacionalno in mednarodno varnost.« Ponovil je tudi znana stališča o Ukrajini, s katero naj bi zdaj vendarle podpisal dogovor o skupnem izkoriščanju redkih kovin, in Bližnjem vzhodu, kjer je spomnil na abrahamske sporazume med arabskimi državami in Izraelom iz svojega prvega mandata. »Na Bližnjem vzhodu se veliko dogaja!«

»Z božjo pomočjo« naj bi Američani v prihodnjih štirih letih segli do najbolj svobodne, napredne, dinamične in dominantne civilizacije v zgodovini planeta, zavzeli bodo meje znanosti in človeštvo vodili v vesolje, ameriško zastavo prinesli na Mars in še dlje. »Moji dragi Američani, pripravite se na neverjetno prihodnost, kajti zlata doba Amerike se je začela.«

Demokratska senatorka Elissa Slotkin. FOTO: Paul Sancya via Reuters
Demokratska senatorka Elissa Slotkin. FOTO: Paul Sancya via Reuters

V imenu demokratov je Američane nagovorila senatorka iz Michigana Elissa Slotkin, ki je menila, da celo nekdanji republikanski predsednik Ronald Reagan ne bi prepoznal Trumpovih ZDA. Demokrati pa še niso našli odgovora na propad svojih prejšnjih političnih in ideoloških prioritet. Za zdaj predvsem upajo, da se bo zanje osovraženi republikanski predsednik spotaknil na svojih radikalnih programih.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine