
Neomejen dostop | že od 14,99€
Kar šest ur in pol je trajalo včerajšnje srečanje med ameriškimi in ruskimi pogajalci v Istanbulu. Kakor so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, sta se delegaciji za zaprtimi vrati rezidence ameriškega konzula pogovarjali zlasti o dvostranskih odnosih in obnovitvi normalnega delovanja njihovih diplomatskih predstavništev v obeh državah.
To so bila druga pogajanja med predstavniki obeh držav, odkar se je v Belo hišo vrnil Donald Trump. Tokrat niso bila na tako visoki ravni kot 18. februarja v Riadu, o sestavi pogajalskih delegacij niso govorili, prav tako so bili na obeh straneh redkobesedni o rezultatih srečanja. Je pa ruski predsednik Vladimir Putin včeraj povedal, da prvi stiki z novo ameriško administracijo vlivajo upanje. Obe strani sta po njegovem pripravljeni obnoviti odnose med državama in postopno rešiti ogromno sistemskih in strateških težav v svetovni arhitekturi, ki so povzročile tako ukrajinsko kot druge regionalne krize. »Vsi vidimo, kako hitro se spreminjajo svet in razmere po svetu,« je Putin povedal na razširjeni seji upravnega odbora varnostne službe FSB. Pohvalil je odpornost ruskih oboroženih sil, ki so »s hrabrostjo in vsakodnevnimi zmagami ustvarile pogoje za začetek resnega dialoga, dialoga o temeljni rešitvi tako ukrajinske kot drugih kriz, vključno seveda – o tem se vedno pogovarjamo, tega nikoli nismo zavračali – z mirnimi sredstvi,« je dejal.
Dodal je, da se v Moskvi zavedajo, da vsi niso zadovoljni z obnovitvijo rusko-ameriških odnosov. »Nekatere zahodne elite so še vedno odločene, da bodo ohranjale nestabilnost po svetu in poskušale prekiniti ali ogroziti začeti dialog,« je pojasnil. Zato je diplomate in pripadnike posebnih služb pozval, naj takšne poskuse preprečijo.
Del obnovitve odnosov med jedrskima silama naj bi bili tudi ameriško-ruski pogovori o sodelovanju pri izkoriščanju naravnih virov in uporabi plovnih poti na Arktiki, če je verjeti poročanju ameriške novičarske agencije Bloomberg. Eden od – kot že običajno – neimenovanih virov je ameriškim novinarjem zaupal, da hoče Washington s tem preprečiti pretesno sodelovanje med Moskvo in Pekingom, hkrati je izrazil dvom o uspešnosti tega načrta, glede na to, kako zelo sta se v zadnjih letih zbližali Rusija in Kitajska. O tem, da je treba Rusijo iztrgati iz kitajskega objema, je govoril tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio v pogovoru za spletišče Breitbart. Po njegovih besedah je Moskva popolnoma odvisna od Pekinga zato, ker »smo jo odrezali«. »Če bo Rusija postala dolgoročna partnerica Kitajske, se bosta dve jedrski državi združili proti nam,« je posvaril Rubio.
Drugi krog pogajanj med ZDA in Rusijo v Istanbulu.
Po Putinovem mnenju prvi stiki z novo ameriško administracijo vlivajo upanje.
Danes se bo s Trumpom srečal Zelenski.
Strateško pomembne kovine niso zgolj del pogajanj med Kijevom in Washingtonom, kjer se bo danes Trump srečal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Sodelovanje pri izkoriščanju redkih rudnin je ameriškemu kolegu ponudil tudi Putin, ameriška televizija NBC pa je poročala, da je Moskva Washingtonu predlagala njihovo pridobivanje tako v Rusiji kot na ozemlju, ki ga je odvzela Ukrajini. Dva neimenovana vira sta ameriškim novinarjem razkrila, da so ruski pogajalci ameriškim kolegom ponudili dostop do rudnin v Doneški in Zaporoški oblasti, ki si ju je Rusija prisvojila jeseni 2022. Putin hoče izkoristiti oklevanje Zelenskega, ki se upira podpisu sporazuma, ker v njem ni ameriških varnostnih zagotovil, in Trumpovo željo po dostopu do teh mineralov, zato se je domislil te poteze, je za NBC povedal »nekdanji ameriški diplomat z izkušnjami iz te regije«.
Medtem se je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov odzval na Trumpove izjave, da se bo Washington potrudil predlagati takšen mirovni sporazum, ki bo čim bolj ugoden za obe strani. Po besedah ameriškega predsednika bo njegova država naredila vse, da bi Ukrajini vrnili čim več ozemlja, kolikor bo le mogoče. Peskov je izjavil, da Doneška in Luganska ljudska republika ter Hersonska in Zaporoška oblast ostajajo neločljiv del Rusije. »Ta ozemlja so postala del Ruske federacije in so vpisana v našo ustavo. To je absolutno neizpodbitno dejstvo, o katerem ni mogoče razpravljati,« je poudaril govorec ruskega predsednika. Po njegovih besedah nihče ne pričakuje »lahkih in hitrih« rešitev na pogajanjih, saj so razmere preveč zapletene, a da lahko najdejo rešitev, če bo ohranjena politična volja Rusije in ZDA.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji