Tožilstvo za zrušitev viadukta Morandi preiskuje 20 oseb

Dobre tri tedne po tragičnem zrušenju avtocestnega mosta Morandi v Genovi 14. avgusta, ki je zahtevalo 43 smrtnih žrtev, je italijansko tožilstvo objavilo, da preiskuje 20 ljudi.

Kot poroča italijanski tisk, glede odgovornosti za tragedijo preiskujejo menedžerje z vrha zasebnega podjetja Autostrade, ki je imelo most v koncesiji in upravlja s skoraj polovico italijanskih avtocest, tehnično osebje podjetja Spea Engineering, ki je od tega podjetja odvisno, ob teh tudi uslužbence ministrstva za infrastrukturo in ustanove, pristojne za javna dela v Liguriji, Piemontu in Val d'Aosti.

Na seznamu je devet menedžerjev podjetja Autostrade, med njimi glavni operativni direktor in vodilni menedžerji, pristojni za nadzor, prenovo in vzdrževanje. Preiskujejo tudi tri osebe iz tehničnega komiteja, odgovornega za analizo projekta prenove viadukta, ki jo je pripravilo to podjetje. Z ministrstva za infrastrukturo preiskujejo tako aktualnega kot prejšnjega vodjo generalne direkcije ter direktorja, iz organizacije za javna dela v Liguriji, Piemontu in Val d'Aosti dva, iz družbe Spea Engineering pa preiskujejo dve osebi.


 
Napovedujejo obtožnice za večkraten uboj iz malomarnosti, za povzročitev nesreče iz malomarnosti in kršenje predpisov pri zagotavljanju varnosti. Po besedah tožilca Francesca Cozzija tudi ni izključeno, da bo število 20 končno.


 

Neupoštevanje opozoril

Tragediji so se posvetili v The New York Timesu. Na podlagi videoposnetkov varnostnih kamer, ki doslej še niso bili javno objavljeni, in stikov s številnimi sogovorniki, vpletenimi v tragedijo, so rekonstruirali njen razplet. Kot pišejo, sta bila južna podpornika viadukta, ki sta se zrušila prva, natanko tista, za katera je inženir in profesor na milanski politehniki Carmelo Gentile že oktobra lani ob zadnjem testiranju stukture mostu opozarjal, da je na njih odkril znake korozije in druge poškodbe. Podjetje Autostrade je na to opozoril, a to njegovega priporočila za nadaljnje računalniške študije in namestitev ustreznih senzorjev na viaduktu ni uresničilo.

V podjetju tega ne zanikajo in dodajajo, da so njegove ugotovitve vključili v načrt prenove, ki je bil potrjen junija, za večmesečno zavlačevanje končne odločitve o njem pa krivijo ministrstvo za infrastrukturo. Novinarjem The New York Timesa so sicer podatke o še neobjavljenem videu posredovali preiskovalci.

Preiskave še potekajo in ugotovitve niso dokončne. Zrušenje mostu bi bilo lahko posledica okvar v strukturi avtoceste ali temeljih stolpa, a kaže, da je bilo posledica preloma ene izmed jeklenih struktur v betonskem nosilcu. Torej posledica ravno takšne poškodbe, na kakršne je opozarjal Gentile. Video posnetek zrušitve kaže, da je uničenju podpornika v le nekaj sekundah sledila zrušitev drugih elementov.


 

Beton žal ni večen

Viadukt Morandi ni imel le ključnega infrastrukturnega pomena, celo v Italiji, kjer je konkurenca arhitekturnih spomenikov neizprosna, je veljal za arhitekturno ikono in inženirsko mojstrovino, ki je njenemu kreatorju Riccardu Morandiju ob izgradnji pred polovico stoletja prinesla svetoven ugled. Lepota njegove arhitekture je v preprostosti, a so inženirji postopoma spoznali, da so tovrstne strukture tako odvisne od slehernega podpornega elementa, da bi se zrušile, četudi bi popustil en sam. Morandi je verjel tudi, da bo betonski plašč, ki prekriva jeklene kable v notranjosti, te ščitil pred obrabo in vplivi različnih elementov.

A se je motil. Beton se v Genovi, morda zaradi slanega sredozemskega zraka ali dima bližnjih tovarn, ni obnesel. Razpoke so omogočile vdor vode, jeklo je začelo rjaveti. Ob tem v nasprotju z vidnimi jeklenimi elementi korozija znotraj betonskega plašča ni bila vidna. Poškodbe na mostu je v letih 1979 in 1981 ob pregledih ugotovil že sam Morandi, kar je sprožilo zaskrbljenost po svetu, kjer stojijo njegovi drugi objekti.

Vse od leta 1999, ko so Autostrade dosegle koncesijo pri italijanskih avtocestah, vidaukt v Genovi ni bil deležen obsežnejše prenove. Kot dodaja The New York Times, so se v Autostradah v dogovorih z italijanskim ministrstvom za infrastrukturo odločili za obnovo, med drugim tudi podpornega elementa, ki je popustil. A do te pred tragedijo ni prišlo.